Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 07.08.1989

  07.08.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 7. avgust 1989, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1129

Delo, Šport: ... Walkerjev steber prvič tudi za naše alpinistke

Kranjčanka Marija Štremfelj je prva Jugoslovanka, ki je splezala Walkerjev steber v steni Grandes Jorasses - Vsestransko uspešna
KRANJ - Jugoslovanski ženski alpinizem se je v zvezi s Tremi zadnjimi problemi Alp pojavil že leta 1963. Takrat je Nadja Fajdiga skupaj z Antejem Mahkoto vstopila v severno steno Matterhorna. Slabo vreme pa jima je preprečilo, da bi ponovila Smer bratov Schmid do konca. Morala sta izstopiti na Rami. Tako smo morali do prvega našega ženskega vzpona v kateri od teh treh sten počakati do letos.
Opravila ga je naša vsestranska plezalka in alpinistka, Kranjčanka Marija Štremfelj. Z možem Andrejem je 27. in 28. avgusta preplezala Walkerjev steber v 1200 metrov visoki severni steni Grandes Jorasses. Tako je svojim dosedanjim uspehom, ki so vezani prav na vsa področja alpinizma oziroma plezalstva, dodala še enega. Dokaz več, da je ena naših najuspešnejših vsestranskih alpinistk. Spomnimo se prve ženske ponovitve Velebitaške smeri v Paklenici, ki ga je opravila s sestro Barbaro pred več kot desetimi leti, pa prvo žensko ponovitev Raza Klina dve leti nazaj. Letošnjo zimo je sodelovala pri prvi zimski ponovitvi smeri Krivic - Cedilnik v Široki peči, s Tajnikovo sta opravili prvo žensko zimsko ponovitev Dularjeve zajede v Jalovcu. Pri visokih gorah ne smemo mimo Pika Komunizma in seveda Broad Peaka (8047 m), našega prvega ženskega osemtisočaka. V športnem plezanju ima vzpone z oceno VIII+/IX- in tudi na tekmovanjih ne manjka.
Za Walkerja sta z Andrejem porabila 23 ur plezanja. Če bi bilo v smeri manj navez in bi bile še razmere nekoliko boljše (velikokrat je bilo potrebno menjavati dereze), bi morda zanj potrebovala le en dan. Kakorkoli že, Walker je njen najpomembnejši vzpon v kombiniranih stenah Alp. Kakšen teden pred plezanjem v Jorassih sta oba v zahodni steni Charmoza ponovila Steber Cordier (650 m, dva raztežaja VI, ostalo do V+), med čakanjem na ugodno vreme za Walkerja pa sta obiskala plezališče Pierre a Laya, približno 40 km južno od Chamonixa. Tam je Štremfljeva poleg nekaj smeri z oceno 6a+ (na pogled) ponovila tudi Ensoleiade z oceno 6b- in Ombre et d'eau Fraiche, ki ima oceno 6c (VII+).
Hkrati z obema Štremfljema sta bila v Walkerjevem stebru tudi Grega Justin in Ivč Kotnik (oba Šaleški AO). S tem vzponom se je tudi Ivč Kotnik vpisal med tiste Jugoslovane, ki so splezali Tri probleme Alp. Prvi vzpon je opravil že pred 16 leti. Takrat je skupaj s Francijem Verkom preživljal celih sedem dni pravi pekel v Japonski smeri v severni steni Eigerja. Matterhorn je prišel na vrsto s Klasično smerjo tri leta kasneje, potem pa je sledil premor, dolg kar 13 let. Zdaj so za njim tudi Jorassi.

TOMO ČESEN

Iz športnega plezanja
Tokrat največ novic prihaja iz Dolžanove soteske, kjer je 16-letni Aljaž Anderle (AO Tržič) v zadnjih dveh mesecih opravil nekaj dobrih ponovitev. Tako je ponovil Soleo (VIII+/ IX-), Živčka z isto oceno, Proces (IX-), Bogove (IX-) in dr. Hofmana (IX/IX+). V bohinjskem vrtcu v Ribčevem Lazu je na pogled ponovil Zgoraj brez (VII+), poleg tega pa z rdečo piko Raz (VIII+/IX-). Slednji dve smeri je ponovil tudi Klemen Premrl (16-letni član AO Tržič), v Dolžanki pa je uspešno splezal Bogove. Soleo sta ponovila še Jure Klofutar (AO Tržič) in Tomaž Jakofčič (AAO), ki je ponovil še Tri srca (VIII+). To smer je splezal še Boštjan Ložar (AO Matica), Janez Primožič (AO Tržič) pa Mozartove kroglice (VIII+).
Na Močilniku pri Vrhniki so Tilijo (VIII) splezali Jakofčič, Ložar in Srečko Likar (AS Logatec), ki je v Beli nad Vipavo splezal še moško polfinalno 88. Ložar je v Črnem kalu splezal še Zidarsko poč (VIII).

Knjiga po stari ceni
Planinska zveza Hrvaške nas je obvestila, da je druga popravljena izdaja knjige Planinarstvo i alpinizam Zlatka Smerketa sedaj resnično tik pred izidom. Tisti, ki so še pravočasno poravnali subskripcijsko ceno, jo bodo dobili najkasneje prihodnji mesec in to brez doplačila, čeprav bo v prodaji približno desetkrat dražja. Knjiga resda kasni kar za leto dni, vzrokov za to pa je precej, od zastojev v tiskarni do spremembe zastarelih poglavij, povečanja obsega za 80 strani... bo pa zapolnila veliko vrzel v naši vzgojni literaturi.

»Prosto športno plezanje...«
Prosim, da objavite moje mnenje o članku dr. Iztoka Tomazina v Delu z dne 24. julija 1989 z naslovom »Prosto, športno plezanje in alpinizem nista eno in isto«.
Cenim delo GRS ter prizadevanja dr. Tomazina ob nesreči v Vežici dne 1. julija 1989.
Ne strinjam pa se s člankom dr. Tomazina, ki zelo posplošena razmišljanja uporabi na primeru nesreče v Vežici.
Ne vem za namen članka dr. Tomazina; to je razčiščevanje odnosov med AO, opravičevanje ali hvalnica GRS ali osebna prizadetost ob objektivni nemoči pomagati. Iz članka dr. Tomazina je razumeti, da se je sedemnajstletni fant po prvih korakih v plezalnem vrtcu, brez vsakršne kulture hoje v gore in poznavanja alpinizma, zapodil v zahtevno alpinistično steno, ki jo komaj obvladujejo mojstri. S tem pa je dr. Tomazin primer obdelal brez poznavanja dejstev.
Kot oče, ki sem začel z otrokoma hoditi v gore ob njunih prvih korakih, bil z Gorazdom na veliko zahtevnih vrhovih doma in v tujini, v vseh letnih časih in vremenskih razmerah ter z njim preplezal nekaj alpinističnih smeri, dobro poznam njegov odnos do narave in alpinizma. Prosto plezanje je jemal kot šport in pripravo za alpinistično plezanje, tako kot npr. košarko, jiu-jits ali kolesarjenje. Alpinizem in hoja v gore pa sta mu predstavljala način življenja. Zanju se je, med ostalim, zelo vestno pripravljal tudi v alpinističnem odseku.
Mrtvemu s časopisnimi članki ne bomo niti koristili niti škodovali. Lahko pa s takšnim pisanjem škodujemo živim, predvsem mladim alpinistom, Gorazdovim prijateljem, s katerimi je preplezal že težje smeri od Vežice.

mag. ALBIN ČERNJAČ

Steber Izgorjele grude
Dragan Ilič in Slobodan Žalica (AO Bjelašnica, Sarajevo) sta 22. in 23. julija opravila (najverjetneje šele 10.) ponovitev Stebra v Izgorjeli grudi na Prenju. Plezati sta začela povsem v vznožju stene (večina jih namreč obpleza spodnji poraščeni del), bivakirala pa sta na vrhu stebra. Stena Izgorjele grude je visoka okoli 500 m in spada med »štiri velike« - Veliki kuk (1300 m), Cetina (650 m) in Mezića stijena (550 m).

Na Piku Lenina
Odpravo v Pamir so pričeli pripravljati v Vojvodini, ker pa je bilo premalo zanimanja, so jo odstopili bosansko - hercegovskim alpinistom, ki so odpotovali julija v ZSSR pod vodstvom Muhameda Gafiča.
Odprava, v kateri so sodelovali predstavniki Sarajeva, Mostarja, Zenice, Pucareva in Zagreba, je svojo pot zaključila z vzponom vodje in Vlada Mičiča (Pucarevo) na Leninov vrh (7134 m), Sarajevčan Simič je bil na predvrhu (7048 m), Zagrebčanka Bilačeva in Jucova iz Pucareva sta dosegli višino 7000 m ... vsi pa so prešli višino 6000 m.

Tone Škarja med Courtes in Droites
Po srečanju Mont Blanca je Tone Škarja (AO Kamnik) 29. julija sam ponovil 650 metrov visoko ledeno smer, ki vodi med Courtes in Droites na Col des Droites. Povprečna naklonina se giblje med 50 in 55 stopinjami, 10 metrov v krajni poči je bilo 90 stopinj, zgornjih 100 metrov smeri pa je kombinacija (led 60 stopinj). Škarja je smer ponovil v treh urah in pol.

Konec tedna v Bohinju najboljši športni plezalci
Organizator državnega prvenstva v športnem plezanju je Turistično podjetje Alpinum Bohinj - Finale v nedeljo
KRANJ - Tretja letošnja tekma za jugoslovanski pokal v športnem (oziroma tekmovalnem) plezanju bo 12. in 13. avgusta v Bohinju na znanem prireditvenem prostoru Pod Skalco. V organizaciji Turističnega podjetja Alpinum Bohinj in pod vodstvom alpinista Janka Humarja bo tekmovanje štelo tudi za naslove državnih prvakov na naravni steni.
To bo tudi prva tekma, za katero so bili postavljeni kvalitetni pogoji, za kar so mnogi menili, da bi bilo potrebno tudi na prejšnjih tekmovanjih. Pri dekletih je bil pogoj ena smer z oceno VIII-, pri fantih pa prav tako ena smer z oceno IX-. Prijavljenih je nekaj čez 40 plezalk in plezalcev iz 21 alpinističnih odsekov iz vse Jugoslavije, pri čemer seveda prevladujejo plezalci iz Slovenije. Največ predstavnikov ima AO Kranj, in sicer osem, sledita pa AO Matica Ljubljana in AO Škofja Loka s štirimi predstavniki.
Tekmovanje se bo uradno začelo z žrebanjem štartnih številk v petek,
11. t. m., ob 20. uri v hotelu Bellevue. Sobotne kvalifikacije se bodo pričele ob 9. uri. pri čemer morajo biti tekmovalci v izolacijski coni že pol ure prej. V nedeljo pa bo najzanimivejši del, ko se bo v finalu pomerilo med seboj 5 najboljših deklet in 15 najboljših fantov. Tudi v nedeljo se bo tekma začela ob 9. uri (tako kot v soboto bodo prva začela dekleta). V primeru, da bo več plezalcev oziroma plezalk v finalu doseglo enak rezultat, bo na sporedu še superfinale. Razglasitev rezultatov pa bo sledila pol ure po zadnjem nastopu. Avtor vseh tekmovalnih smeri je naš znani športni plezalec Srečo Rehberger.
Alpinumu iz Bohinja so pri organizaciji tekmovanja kot sponzorji priskočili na pomoč še K2 Šport iz Gorice, Kmečka banka iz Gorice, Lesnina inženiring Ljubljana, Tiskarna Kratochwill iz Ljubljane, Merkur Kranj, Vrvna tehnika Lorbek iz Izole in Skupščina občine Radovljica.
Kot smo že omenili, bo tekma štela tudi za jugoslovanski pokal. Točkovanje je enako kot za svetovni pokal (25 točk za prvo mesto, 20 za drugo, 16 za tretje, 14 za četrto, 12 za peto, 10 za šesto, 9 za sedmo itd. do 15. mesta, ki prinaša eno točko). Po dveh tekmah (Zagreb in Lokve) je pri ženskah v vodstvu Damjana Klemenčič (AO Škofja Loka) s 36 točkami, sledi Marija Štremfelj (AO Kranj), ki jih ima 34, na tretjem mestu pa je Metka Lukančič (AO Trbovlje) s točko manj.
Pri moških vodi Marko Lukič (AO Kozjak Maribor) 45 točk, drugo mesto delita Tadej Slabe in Igor Jamnikar (oba AO Matica), ki imata 34 točk, z 28 točkami pa jim sledi Miha Kuhar (AO Kranj). Pri moških je doslej dobilo točke 24 plezalcev, pri ženskah pa praktično vse ki so doslej nastopile, saj jih nikdar ni bilo več kot 15.

TOMO ČESEN

Vseh 14 v enem letu
Bolgarski Eho poroča o »največji alpinistični senzaciji«: povzpeti se na vseh 14 osemtisočakov v eni sami sezoni. Akcijo načrtujejo menda v KW Katovice, opravili pa naj bi jo trije poljski alpinisti v letu 1991. Prihodnje leto so si rezervirali za zaključne priprave.

Pripravljata vodniček za Romanijo
Edin Durmo iz Zenice in Slobodan Žalica iz Sarajeva pripravljata izdajo plezalskega vodnička Romanija. V njem bo opisanih vseh doslej znanih 46 smeri. Ker pa imata težave s financiranjem, sta se odločila za zbiranje prednaročil. Kdor bo do konca meseca poslal na naslov Slobodan Žalica, Hulusina 7/II, 71000 SARAJEVO 50.000 din, ima zagotovljen vodniček za omenjeno ceno; prodajna bo precej višja.

IX. festival alpinističnega filma
Organizatorji IX. festivala alpinističnega filma v Adrspachu sporočajo, da je le še do 25. avgusta mogoče prijaviti filme super 8,16 in 35 mm ter video (VHS) dela z alpinistično tematiko, da bi lahko enakovredno sodelovala v tekmovalnem sporedu. Prijavo z običajno vsebino (kratka vsebina, naslov, vrsta dela ...) je potrebno poslati na naslov: KASS, 54957 Teplice na Metuji (ČSSR).
Festival, za katerega poznavalci trdijo, da poteka v pravem alpinističnem ozračju, je vsako leto tako rekoč sredi peščenih stolpov, kjer so odlična plezališča.

Tudi v Zeleni glavi
Severna stena Špika je tako markantna, da se le redki ozro v skalovje Zelene glave pod njo. Pa ni nezanimivo. Aleksander Aničin in Jure Mežnaršič, člana AO Ljubljana - Matica, sta 29. julija spoznavala njen osrednji del. Preplezala sta najbolj izrazite razčlembe, zajedo s kaminom, ki je zgoraj zaprta s previsi. Ker sta plezala nekoliko krajše raztežaje, jih je bilo težjih - tja do vršnega skrotja - kar šest z ocenami od IV do VI, dve tehnični mesti pa sta ocenila z A1. V smeri nista našla nikakršnih sledov, sta pa v njej pustila osem klinov.

Prva ponovitev Katarze v Planji
V severni steni Planje ste 29. julija Darko Podgornik (Soški AO) in Srečko Likar (AS Logatec) v 12 urah prva ponovila Katarzo, smer iz leta 1987 - delo Svetičiča in Černilogarja. Vstopni previsni pas sta morala zaobiti po levi strani iz objektivnih razlogov, saj je bila stena v tem delu izredno mokra in spolzka. Najtežji je drugi del smeri, ki poteka čez gladke plošče (kjer je skala zelo dobra) in velike previse med še večjimi strehami (kjer pa je skala zelo slaba). Najtežji so prav zadnji raztežaji. Po mnenju prvih ponavljalcev je ocena VII, A3, A2, VI realna. V 500 metrov visoki smeri je vsega 6 klinov, priporočljivi pa so profilni klini in jeseničani ter friendi.

Sredi avgusta na pot koroška alpinistična odprava
RAVNE - Peterica članov alpinističnega odseka Ravne bo 16. t. m. krenila na Himalajo. Cilj prve samostojne koroške odprave je 7455 m visoki vrh Gangapurne, točneje več kot 2300 m visoka severovzhodna stena.
»Ideja o odpravi ravenskih alpinistov v Himalajo je stara že devet let,« je povedal vodja odprave Franc Pušnik. »Že leta 1980 smo želeli sestaviti ekipo, vendar nam je takrat načrt spodletel. Fantje, ki bodo sedaj odšli v Himalajo, so se med tem udeleževali raznih odprav v visoka gorstva, tako da imajo že veliko izkušenj«.
Odpravo sestavljajo: Rok Kolar, Stanko Mihevc, Andrej Gradišnik, Edi Kreps in Franc Pušnik. Žal je pred dnevi zbolela Jelka Tajnik, odlična alpinistka, ki bi bila šesta članica te odprave, toda zdravniki so ji sodelovanje v odpravi odsvetovali. Sicer pa v pogorje Anapurne (v skupini je tudi vrh Gangapurna) odhajajo sami prekaljeni alpinisti. Prav vsi so se kalili v francoskih in švicarskih Alpah, pozneje pa so se udeležili tudi odprav v druga gorstva. Štirje od petih članov so sodelovali v odpravah v Ande in Sovjetski zvezi, nekateri so bili tudi že v Himalaji. Tako je Rok Kolar sodeloval v republiški odpravi na Daulagiri, Andrej Gradišnik pa je bil v Indiji. Tokrat so Korošci sestavili prvič samostojno odpravo v Himalajo. Zastavili so cilj - da preplezajo prvenstveno smer v severovzhodni steni Gangapurne, steno ki jo še nihče ni preplezal. Pred leti so to poskušali člani ljubljanskega alpinističnega odseka, toda zaradi slabih vremenskih razmer niso uspeli.
»Pri izbiri cilja sta svetovala znana alpinista Stane Belak - Šrauf in Tone Škarja, ki sta nam pomagala izbrati cilj primeren naši ekipi in našim izkušnjam. Pomagala sta nam tudi s tehničnimi podatki, saj imamo na voljo precej diapozitivov, zemljevidov in drugih pripomočkov, ki nam bodo, upajmo, koristili pri uresničevanju zadane naloge. Stena je visoka kar 2300 m. Do vznožja stene, ki jo nameravamo preplezati, načrtujemo 11 dni hoda. Načrtujemo, da bomo poleg baznega tabora postavili le še en višinski tabor, od koder bomo steno naskočili na alpski način,« razmišlja o vzponu vodja odprave Franc Pušnik in dodaja: »Uspeha si seveda vsi želimo, zlasti pa, da bi nam bilo naklonjeno vreme. Domov se bomo vrnili 20. oktobra.«

IVO MLAKAR

Kateri je najvišji vrh Grenlandije?
Šved Ingemar Olson je letos organiziral 5 - člansko mednarodno odpravo, da bi ponovili (po pisanju tujega tiska šele prvič!?) vzpon na 3708 m visoki Gunsbornsfjeld, vrh, ki so ga po prvem pristopu leta 1935 proglasili za najvišjega na Grenlandu.
Z vhodnega obrežja so imeli po ledeniku nekako 25 km pristopa, ki so ga opravili na smučeh. Vrh so v lepem vremenu srečno dosegli vsi. Toda - čakalo jih je presenečenje: dva vrhova južno od njih, sta bila videti »na oko« precej višja!? Takoj so se odločili za preskus in - po natančnih meritvah so jima namerili 3790 in 3780 m.
Seveda pa so te »natančne« meritve opravili z višinomeri in do točnega odgovora, ali sta ta dva vrhova res višja, bo potrebno opraviti še kakšno natančnejšo meritev.

Solo vzponi
V severni steni Triglava je Filip Bence (AO Tržič) začel z varianto čez Sodčke, prek Skalaške je potem nadaljeval po neznani varianti desno od smeri Fajdiga - Pintar, izstopil pa je po Čopovem stebru. V Šitah je ponovil Direktno smer in Zajedo.
V severni steni Ojstrice pa je Polde Felicijan (AO Železar Štore) opravil prvo solo prosto ponovitev smeri Iva Reye.

Prosta ponovitev Comici – Dimai
To zelo znano smer v Veliki Cini sta plezala Tomaž Jakofčič (AAO) in Boštjan Ložar (AO Matica). Jakofčič je smer ponovil prosto (VII/VIII-,V-VI). Toda to ni edina smer, ki sta jo splezala med njunim obiskom italijanskih Dolomitov. Oba sta prosto ponovila še Rumeni raz (VI, V) v Mali Cini, Cassinovo smer v Piccolissimi (VII-, VI) ter smer Mazzorana - Milani v Veliki Cini (VI+). Dolomite sta obiskala tudi Robi Črnilogar in Silvo Mavri (oba AO Idrija). Splezala sta Fehramannov kamin v najmanjši Cini, Cassin - Ratti v Zahodni in Comici - Dimai v Veliki Cini.

Najprej mnenje alpinističnih odsekov
Če hočejo plezalci v okviru Planinske zveze Slovenije ustanoviti posebno komisijo za športno plezanje, morajo najprej pridobiti mnenje slovenskih alpinističnih odsekov in sekcij. Pobudniki morajo komisiji za alpinizem posredovati tudi finančno ovrednoten program dela podkomisije za športno plezanje, hkrati pa se morajo le-ti tudi čim prej sestati s predstavniki komisije za odprave v tuja gorstva in komisije za alpinizem, da uskladijo strategijo zbiranja finančnih sredstev, ki jih potrebujejo za svoje akcije. To so med drugim sklenili na zadnji seji komisije za alpinizem.
Sklenili so tudi, da razpišejo volitve za člane KA za prihodnje mandatno obdobje. Razpravljali so tudi o nedavnih dveh nesrečah v Vežici in Koglu in opozorili, da morajo člani alpinističnih odsekov natančno upoštevati alpinistični pravilnik, zlasti tisti del, ki se nanaša na možnosti plezanja tečajnikov in pripravnikov. KA tudi zahteva, da vsak AO ali AS v primeru nesreče takoj izroči komisiji izčrpno poročilo o vzrokih in okoliščinah nesreče.

125 vzponov na Triglav
Matjaž Deržaj je ljubezen do gora in sten prav gotovo podedoval po očetu Edu in materi Miri Marko Debelak, ki sta bila med najvidnejšimi predstavniki našega klasičnega alpinizma. Da hodi v gore, »odkar pomni«, priča tudi njegov jubilejni vzpon - 27. julija letos je praznoval 50-letnico svojega prvega pristopa na naš najvišji vrh Triglav, odtlej pa jih ima že 125. Da je podedoval še kaj drugega, ne le ljubezen do gora, pa dokazuje lastnoročno narisana »spominska« razglednica, ki jo je pripravil za to priložnost.

Tigrova zanka v Rjavčkem vrhu
Novo smer s tem imenom sta preplezala Dušan Debelak (AO Železar Štore) in Robi Supin (AO Raduha). Dolga je 120 metrov, je precej krušljiva, ocenila pa sta jo VI-. Poleg tega vzpona sta Aleš Nežmah in Jože Zupanc (oba AO Železar Štore) v Škarjah ponovila smer bratov Golob, v Ojstrici pa smer Iva Reye. V Vršičih pa sta Dušan in Aleš Debelak ponovila Vročo poč. Dušan je smer splezal prosto.
Omenimo še prosto ponovitev smeri JLA v Šitah, ki jo je opravil Tomaž Jakofčič v navezi z Rokom Grandičem (AO Matica). Prav tako jo je prosto ponovil Andrej Jaklič v navezi z Mihom Dolinarjem (oba AO Kranj). V Koglu pa je Slavko Rožič (AO Tržič) s soplezalcem opravil prosto ponovitev (na pogled) Rumene zajede (VII).

Na voljo jeseniški klini
Količina je omejena, in sicer 300 kosov. Lahko jih dobite pri Evgenu Moriču, Titova 55, Jesenice (tel. 064 82-011).

Plezališče Bela nad Vipavo - Slovenski Buoux
Plezališče Bela pri Vipavi, ki je bilo lani jeseni tudi prizorišče plezalne tekme, ima pred drugimi slovenskimi stenicami precej prednosti. Poleg dobre prometne povezave - do njega je mogoče priti po cesti čez Col ali iz Vipave
- razpolaga z odlično, raznovrstno skalo različnih višin, pomembno pa je da stenice niso preveč izpostavljene soncu (osojna lega in gozdiček), kajti prav zaradi neznosne pripeke druga naša primorska plezališča poleti večinoma samevajo.
Gladke, do 20 metrov visoke in previsne plošče, kjer je še veliko prostora za najtežje smeri, privlačijo tudi zamejske plezalce, tu pa vse rajši plezajo tudi najboljši domači plezalci, saj v slabem vremenu lahko trenirajo pod streho bližnje Ajdovščine. Fantje so namreč v steno tamkajšnje telovadnice zavrtali oprimke, nameravajo pa postaviti še premično konstrukcijo s ploščami ter umetnimi oprimki.
Plezališče Bela pri Vipavi je neločljivo povezano z Markom Fabičem. Marko je avtor velike večine smeri. Menda je samo v zadnjih dveh letih zavrtal okrog 1300 svedrovcev. Največ smeri dosega VII in VIII stopnjo (tudi sam pleza do »osmice«).
Zadnje pomembno dejanje v Beli je uspelo Tadeju Slabetu (Ljubljana Matica, Avventura Trst). Levo od smeri Sun Ra je splezal novo smer. Poimenoval jo je Glista in ji prisodil oceno X-. Gre za dokaj kratko smer (štirje svedrovci), ki pa zahteva precizno plezanje. Ključni del predstavlja spodnja polovica, kjer je treba plezati čez zelo gladek previsni trebuh.
Med Don Kihotom in Sančo Pansom je splezal še smer Rosinant (ocena približno IX). Tudi ta smer še nima ponovitve.

Možnost za dopust v planinskem okolju
Koča na Planini pri Jezeru (1450 m) postaja čedalje bolj obiskovana postojanka v Julijskih Alpah. To tudi zasluži saj je bila po požaru leta 1981
praktično na novo zgrajena in premore kar 80 ležišč v 8 sobah in še dodatnih 15 skupnih ležišč. Velika kuhinja omogoča prehrano tudi za večje število obiskovalcev, zato je v koči možno organizirati razne planinske šole, tečaje in drugačna srečanja. Trije ljudje, ki skrbijo za dobro počutje planincev in planink, so letos že gostili dvakrat po 25 otrok, udeležencev tako imenovanega planinskega vrtca, pripravljajo pa se na nove obiske organiziranih skupin.
Prizadevni planinci PD Integral, ki so s pomočjo delovnega kolektiva, pa tudi z velikim številom prostovoljnih delovnih ur omogočili izgradnjo koče, so lani dogradili brunarico, v kratkem pa bo končana tudi ustrezno večja drvarnica.
Na novo je sprožena pobuda, da označijo in dodatno zavarujejo planinsko pot na Debeli vrh, ki pa je le eden od vrhov, na katere so možni krajši ali daljši izleti, če se kdo odloči za večdnevno bivanje ali dopust v tem prelepem okolju, kamor zanesljivo ne seže utrudljivi hrup sodobnega življenja.
S planine Blato, do koder se lahko pripeljete z avtomobilom, je do koče na Planini pri Jezeru le še tri četrt ure peš hoje.

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker