Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nared po več kot enem letu

Delo, 31.01.07 - Barbara Hočevar: Najmanj zadovoljni so delodajalci - Teže ekstremnim športnikom

Delo, sreda, 31. januarja 2007

Uskladili zakon o zdravstvenem varstvu

Nared po več kot enem letu

Najmanj zadovoljni so delodajalci, saj jim nalaga več obveznosti – Teže ekstremnim športnikom


Ljubljana – Potem ko so se od septembra 2005 sestali kar dvaindvajsetkrat, so predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev včeraj na seji ekonomsko-socialnega sveta podprli predlog novele o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav je še vedno slišati nekaj zadržkov. S tem osnutkom, ki ga zdaj čaka medresorsko in koalicijsko usklajevanje, predvidoma v drugi polovici februarja pa bi bil lahko pripravljen za vladno obravnavo, so bistveno bolj zadovoljni sindikalisti kot delodajalci.

Čeprav so se v začetku januarja na zadnjih pogajanjih socialni partnerji uskladili in je bilo pričakovati, da bo seja ekonomsko-socialnega sveta potekala gladko, so zlasti delodajalci izrazili še nekaj pomislekov. Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev sta opozorila, da ministrstvo za zdravje ni upoštevalo temeljnih izhodišč ekonomsko-socialnih reform, da se obremenitve ne bodo povečale. Po besedah Franca Kokalja iz Združenja delodajalcev in Marjana Širaja iz GZS bo širitev prispevne stopnje na avtorske honorarje in podjemne pogodbe prinesla še 15 milijonov evrov dodatnih obveznosti za delodajalce na leto. Zvišanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov pa bo povečalo njihove stroške še za 5,5 milijona evrov. Franc Košir z ministrstva za zdravje jima je odgovoril, da je stvar dogovora, kdo bo plačal te stroške – ali delodajalec ali izvajalec. O tem, na čigavih plečih bodo ti stroški, bodo še določili v nadaljnjih pogovorih, ko bo zakon že v naslednjih fazah obravnave in ne v pogajalski skupini.

Nekaj delodajalcev je izrazilo pomisleke tudi nad tem, da je ministrstvo za zdravje odstopilo od prvotnega predloga 70-odstotne višine nadomestil za poškodbe in bolezni zunaj dela. Po njihovih informacijah je namreč kar 90 odstotkov odsotnosti z dela posledica prav slednjih, poleg tega pa se zanje porabi desetkrat več delovnih dni kot za poškodbe in bolezni na delu. Hkrati poudarjajo, da bi bil potreben večji nadzor nad zlorabo bolniškega staleža.

Sindikati, ki poudarjajo, da je predlog velik kompromis, po drugi strani pozdravljajo, da so boleznine ostale na isti ravni, kot so bile doslej – Dušan Rebolj iz Pergama je sicer opozoril, da so se zaradi zakona o socialnih transferjih realno znižale za pet do sedem odstotkov. Korak naprej se jim zdi tudi dogovor, da bo državna blagajna plačevala dodatno zdravstveno zavarovanje socialno najšibkejšim. Po besedah Dušana Semoliča iz Zveze svobodnih sindikatov je pomembno še, da predstavnikov društev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bo imenoval državni zbor.

Alkoholizirani (ali pod vplivom psihotropnih substanc) povzročitelji nesreč in tisti, ki se bodo poškodovali pri ekstremnih in rizičnih športih zunaj urejenih terenov (pravilnik, ki bo opredeljeval, kateri so, bo ministrstvo predstavilo članom ekonomsko-socialnega sveta še pred sprejetjem zakona), bodo po mnenju Nevenke Lekše iz konfederacije sindikatov javnega sektorja kaznovani dvakrat – najprej tako, da bodo prejemali le 70 odstotkov nadomestila, potem pa še s tem, da bo zdravstveno zavarovanje pokrilo le do šestdeset odstotkov njihovega bolnišničnega zdravljenja. Čas tega zmanjšanega plačevanja bi bilo treba omejiti, da ne bi bile kaznovane cele družine oziroma da ne bi to pripeljalo do njihovega finančnega zloma. S tem se strinja tudi minister Andrej Bručan, nekateri razpravljavci pa so predlagali še, da bi zakon predvidel možnost dodatnega zavarovanja za take primere.

Barbara Hočevar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

21 komentarjev na članku "Nared po več kot enem letu"

Marko Renčelj,

Zdravo,

saj se verjetno res vsi strinjamo, da naše udejstvovanje v gorah ni "rizičen šport", verjetno niti "ekstremni šport" - ali pač ne?

No, neglede na to pa velja biti malo "previden" - danes je npr. marsikdo dobil e-pošto o novi(?) reviji Šport. Če pogledate na njihovo spletno stran (http://www.revijasport.com/ekstremni_sporti/) boste med "Ekstremnimi športi" našli tudi - jasno, alpinizem, pa še športno plezanje itd.

Da ne bi - prosim lepo - spet govorili o "kovačevi kobili, ki je revica še vedno bosa"...

Pa lep pozdrav vsem,

MArko

p.s. saj tudi jaz trdno verjamem, da naš preljubi minister za te zadeve ne srfa po internetu - morda pa vseeno kdo od njegovih "pod njim" to vidi - pa reče: "Ja, ja, saj so si to sami napisali..."


Mire Steinbuch,

Nisem razpoložen za filozofiranje in široko razpravljanje, ker bi bilo to zaradi mojega vpliva enako verbalni masturbaciji. Me pa silno zanima, kateri politično-kapitalski spregi se moram zahvaliti za genialni dosežek, da me je po 20 letih plezanja, tekanja in hoje po hribih uvrstila v isti razred kot pijance – kronične alkoholike. Verjetno zaradi tega, ker mi po plezariji ali teku paše popiti kakšen pir! Ali pa smatrajo, da sem zasvojen z ADRENALINSKIM(?!) športom! Srčno rad bi se jim za to priznanje zahvalil v slogu Alana Forda.

In ti butasti Francozi so kar trem Slovencem podelili priznanja za najboljše alpinistične dosežke v letu 2006. Takoj je jasno zakaj: Francija je namreč dežela vina, šampanjca, konjaka … in ljudi, ki znajo presoditi, da osvajanje nekoristnega sveta (se opravičujem za rabo te zguljene fraze) le ni tako nekoristno in nepotrebno. Ne nazadnje, Murice Herzog je bil poslanec, minister za šport, župan Chamonixa in ne pacient v sanatoriju za zdravljenje odvisnosti.

Kolkor kapljic – tolko let

Lep pozdrav vsem kronikom


Iztok Snoj,

Gospod Franc, vso podporo vašemu delovanju.

Ampak mimo tega pa ne morem: "predsednikom PZS g. Ekarjem, ki si zelo prizadeva, da bi naše pripombe na ministrstvu tudi upoštevali. Pomagajmo mu tudi s svojo aktivnostjo..."

Veste, tudi jaz si prizadevam za marsikaj, koliko od tega pa zmorem, je pa druga. Lahko bi celo napisal, da si prizadevam priti na Everest, ampak vem, da je to daleč od realnosti. Zares. Veste, tudi če nekdo reče, da si prizadeva, še to ni nujno res. Celo v primeru, ko si prizadeva, je to lahko veliko premalo.

Vse, kar vam lahko svetujem, je, da vi pomagajte pri aktivnostih, s katerimi se bo zamenjalo tega predsednika. Dokler je še čas in ne postane celo dosmrtni.


Igor Pavlič,

Zgolj za informacijo se splača preleteti klasifikacijo dejavnosti, na podlagi katere Zavarovalnica Maribor izplačuje škodne zahtevke na podlagi nezgodnega zavarovanja:

Rizični športi

Športi, organizacije ipd, za katere obstajajo posebni pogoji, so:

člani športnih organizacij (amaterjev, profesionalcev in udeležencev športnih dirk in tekmovanj)

člani lovskih in ribiških organizacij (lovci in gonjači, ribiči)

osebe pri opravljanju prostovoljne gasilske in drugih reševalnih dejavnosti

osebe pri upravljanju in vožnji z letali in drugimi zračnimi plovili (letala, helikopterji, motorni zmaji; padalci med letenjem in riziko skoka; potniki v letalih in helikopterjih; jadralna letala, zmaji, padala, baloni)

člani kulturnoumetniških društev

demonterji min, granat ipd.

kaskaderji, akrobati, krotilci živali ipd.

osebe na smučarskih in plavalnih tečajih

smučarji na vodi, deskarji

člani planinskih organizacij

itd.

Delno izplačilo odškodnine

Pri treningu in udeležbi na javnih športnih tekmovanjih v naslednjih športnih panogah, v katerih deluje zavarovanec kot registriran član športne organizacije, izplača ZM 66% od siceršnjega zneska odškodnine, če je zavarovanec sklenil osnovno nezgodno zavarovanje posameznika. Proti doplačilu ali ob sklenitvi posebnega zavarovanja za člane športnih organizacij, pa zavarovanec v primeru nezgode prejme celotno odškodnino:

akrobatski rock"n roll,

kolesarstvo

nogomet

rokomet

hokej na ledu in travi

jiujitsu

judo

karate

boks

rokoborba in ostale borilne veščine

smučanje

sankanje v bobu in s tekmovalnimi sanmi

rugby

baseball

smučarski skoki in poleti

alpinistika

športno plezanje

jahanje

jamarstvo

skoki v vodo

potapljanje in podvodni ribolov

jadranje

veslanje

smučanje in deskanje na vodi

rafting

Za primere, v katerih pride do nezgode, in zavarovanec deluje kot registriran član športne ogranizacije, ki jih navajamo v nadaljevanju, pa ZM izplača pri sklenjenem osnovnem nezgodnem zavarovanju oseb 33% siceršnje odškodnine, če je zavarovanec sklenil osnovno nezgodno zavarovanje posameznika. Proti doplačilu ali ob sklenitvi posebnega zavarovanja za člane športnih organizacij, pa zavarovanec v primeru nezgode prejme celotno odškodnino:

pri upravljanju in vožnji z letali in letalnimi napravami vseh vrst,

pri športnih skokih s padalom,

pri avtomobilskih, motonavtičnih in motociklističnih hitrostnih dirkah motokrosu in pri treningih za njih

___________

Prej ali slej bo podobno ravnal tudi ZZZRS, verjetno bo priključil še tropske bolezni, omrzline, pripravo kolin, košnjo, jahanje, pleskanje fasade in napuščev, krovstvo in še kaj, saj temu lahko nikoli ni konca ne kraja, teoretično bi bilo najbolje, da bi bili zavarovanci sami zdravi ljudje. Seveda, tudi SPIZ verjetno za samomorilce ne bo več prznaval pogrebnine.


Igor Pavlič,

Saj ravno v tem je problem, namreč da se hoče ZZZS, po domače zdravstvena blagajna, ki že zdaj pozna obvezno in prostovoljno zavarovanje in deluje po načelu (vsaj za obvezni del to velja), da se izvaja nas temelju socialne pravičnosti in solidarnosti med zdravimi in bolnimi, starimi in mladimi, bogatimi in revnimi, zgledovati po klasičnih zavarovalnicah, zelo in manj ali malo aktivnimi itd. Skratka, gre za to, da se pravice iz tega naslova stalno zmanjšujeo, premije pa višajo, glavni razlog pa ni rast stroškov medicinske oskrbe, nadomestil itd.

Zdarvstveno zavarovalništvo že po logiki zadeve same ne more imeti dobičkov, saj gre za neprofitno dejavnost, jasno pa je, da je njihovo poslovanje zelo netransparentno.

Gre tudi za to, da je predlog zakona popolnoma nestrokoven. Če boš skočil v bazen brez vode in si zlomil hrbtenico, boš iz naslova zavarovanja črpal vse pravice, če se boš pa spotaknil na neki potki v hribih in te bo doletela enaka poškodba, boš imel pa zmanjšane pravice. Taka izhodišča so popolnoma nesprejemljiva, pa če jih pišejo še ne vem kakšni eksperti, ki že vedo, zakaj to pišejo!


Igor Pavlič,

Za g. J.J. in g. F. E. me ne skrbi, predvsem prvi je zavarovan gotovo na toliko koncih in krajih, da mu v zvezi s temi "banalnimi problemi", s katerimi se srečujemo smrtniki, ne bo potrebno plačevati nobenih dodatnih faktur in premij, ko je v gorah, nanj prežijo helikopterji in še kdo, saj bi bil kakršenkoli zaplet lahko usoden za vse državljane. Sem pa tudi sam prepričan, da se kot gornik gotovo tudi sam prizadeva, da bi te zadeve uredili, saj ima razvit čut in pozna tovrstne probleme... Verjamem seveda, da bo za svoje predloge dobil podporo Stranke upokojencev in še koga. Nas je že nekaj in ni vrag, da bosta z g. F. Ekarjem našla skupen, konstruktiven predlog. Zdaj je seveda procedura zapletenejša kot nekoč, ko so take zadeve na 1-2-3 rešili na "komitetu", vendar kaže, da bo treba spet postopati na ta način.

V zaupanju je moč!


Igor Pavlič,

Planinska zveza bo gotovo organizirala kakšno problemsko konferenco v zvezi s tem predmetom, mogoče celo okroglo mizo, predsednik bo pa pisal pisma na Ministrstvo za zdravje in bolezni, na Zavod za zdravstveno zavarovanje in še kam, tako da smo lahko brez skrbi! Še dobro, da imajo vsi HIV in hepatitis pozitivni vse zastonj, vključno z bolniškim nadomestilom. Očitno so dobro organizirani, pa bi se lahko zavestno odpovedali raznim tveganjem, kje in kako je seveda vsem jasno! Minister Gregor pa nič!


Matevž Vučer,

V vsem se strinjam s pripombami predhodnikov, rad pa bi dodal še to, kar je Silvo Kristan napisal v pismu bralcev, v časopisu Delo: "Rizičnih športov NI!"

http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=8249


Igor Zlodej,

*Alkoholizirani (ali pod vplivom psihotropnih substanc) povzročitelji nesreč in tisti, ki se bodo poškodovali pri ekstremnih in rizičnih športih zunaj urejenih terenov (pravilnik, ki bo opredeljeval, kateri so, bo ministrstvo predstavilo članom ekonomsko-socialnega sveta še pred sprejetjem zakona)*

Konkretno me zanima, če kdo ve: "Kdo so člani ekonomsko - socialnega sveta? So to tudi razne športne zveze, PZS, GRSZ, Rdeči, križ, Karitas, gasilci itd. Ali bodo o vsem odločali samo predstavniki sindikatov? Bodo med rizične skupine spadali tudi gasilci, gorski reševalci, jamarski reševalci, potapljači, krvodajalci in člani sorodnih skupin! Bodo člani navedenih skupin, ki jim bo slučajno kdaj spodletelo izenačeni z pijančki in mamilaši oz. bo v to skupino spadal vsak, ki kolikor toliko skrbi za svoje zdravje in se rekreira. Če zna kdo na to odgovoriti bom zelo vesel.

Sicer pa se mi vse bolj zdi, da bo tudi na tem področju v celoti prevladal denar. Torej kolikor bo kdo pripravljen prispevati za zavarovanje, toliko bo dobil. Seveda, če bodo zavarovalnice sploh želele zavarovati za te primere. In končno, saj smo pravzaprav morali vedeti, da bo z buldožerskim kapitalizmom to tudi prišlo in, da take socialne varnosti, kot smo jo imeli ne bo nikoli in nikjer več. Saj to smo pravzaprav sami hoteli. Zastonj se zdaj oglašajo bivši minister Dušan Keber, so imeli veliko časa, da to uredijo na bolj pravičen način, pa tega niso storili.


Igor Zlodej,

Sicer res ne vem kako imajo to drugje urejeno, ampak, zakaj pa bi morali imeti mi tako kot je v Evropi, saj tudi eropskih plač nimamo in jih še dolgo ne bomo imeli. Če pa imajo kje boljše, predvsem pa bolj pravično, pa ne vem, zakaj se ne zgledujemo po teh in vedno znova izumljamo toplo vodo.

Bi pa bil vesel odgovorov na vprašanja, ki sem jih zastavil. Sigurno kdo kaj ve! Kakšne konkretne ukrepe pa je podvzela PZS za svoje članstvo?


Blaž Grapar,

Ajde KA, zbudi se. In ostali vplivni ki imate kaj besede, vpliva ali poznanstev v višjih krogih. Tole je svinjarija!

Sam menim, da so slovenski gorniki precej bolj mentalno in telesno zdravi, kot povprečen slovenec. Tudi jaz te logike ne razumem. Matr, vam politično! Kaj če bi se še jaz odločil, da namenim državi ali pa ZZZSju samo 70% svojih prispevkov.


Blaž Grapar,

Glede na to da se tudi sam ukvarjam zavarovanji, bi nekoliko razjasnil nekatere stvari.

Zavarovalnica Maribor, Triglav, Merkur, itd. niso isto kot ZZZS. Pri zavarovalnicah ponavadi sklenemo življensko in nezgodno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnice lahko postavljajo svoje posebne pogoje pogoje. Za alpinizem največkrat ti so, kar pomeni, da se ponavadi zavarovalne premije višje, če se ukvarjate z športi, ki jih zavarovalnice smatrajo kot "ekstremne". To ponavadi velja le za nezgodna zavarovanja.

Se pravi v primeru, da se vam v gorah pripeti nesreča pri opravljanju dejavnosti za katere zavarovalnica predpisuje posebne pogoje, niste upravičeni do pogodbene vsote navedene v vaši zavarovalni polici. To je precej odvisno od zapisnika, ki se napravi ob doživetju in fleksibilnosti posamezne zavarovalnice pri izplačevanju pogodbenih vsot.

ZZZS na drugi strani nam zavaruje zdravljenje, ki je vključeno v obvezno zavarovanje. Vendar obvezno zavarovanje ni dovolj, saj največkrat ne pokrije celotnega zdravljenja in zato potrebujemo še dodatno zavarovanje (Vzajemna).

Tu pa sedaj nastaja problem z novim zakonom. Se pravi, če se boš pri plezanju poškodoval, se lahko zgodi recimo, da si zlomiš roko in boš moral mavčno oblogo deloma plačati sam. (Blag primer)

Že pri malo bolj zahtevni operaciji so stroški lahko ogromni in država bi nas rada kaznovala za ukvarjanje z alpinizmom. Res spodbudno! [ironično]

Kar se tiče pa zavarovanja PZS je pa tako. V PZS zavarovanje je vključeno nezgodno in življensko zavarovanje. Seveda izplačila ob doživetju niso ne vem kako visoka. Pogoje lahko najdete na spletni strani PZS.

Zavarovanja A pri ÖAV je malce drugačno. Predvsem kritje stroškov reševanja v tujih gorstvih je cca. 3x večje od kritja zavarovanja pri PZS (članarina A). Poleg tega zavarovanje ÖAV krije stroške reševanja praktično po celem svetu napram zavarovanju prek PZS kjer so krite le države evrope (in Turčije). "Avstrijsko" zavarovanje do neke mere krije tudi stroške zdravljenja v tujini (za čas enega meseca) in pa stroške prevoza v domovino (brez omejitve stroškov).

Toliko zaenkrat. Dalo bi se še marsikaj povedat na to temo. Upam pa da sem komu malo razjasnil razlike med zavarovanji. Za morebitne napake se opravičujem.


Tone Škarja,

To je stopicanje na mestu in mencanje okrog vrele kaše.

Edina kompetentna oseba, ki redno obiskuje ministrstva, je predsednik PZS. Vprašanja in pobude naslovite direktno nanj. Pa srečno


Matej Pivec,

Na vprašanje ali alpinizem je rizični šport ali pa ne, je precej enostavno odgovoriti. Če se zavarujete pri kakšni tuji specializirani zavarovalnici, boste našli alpinizem vedno, brez izjeme, na samem vrhu rizičnih športov. V primeru, da boste šli v Argentino plezat, boste za mesečno zavarovanje plačali precej več, kot pa, če boste šli igrat nogomet ali rokomet.

Kako pa te zadeve ureja država v svojih zakonih, pa je seveda povsem drugo vprašanje.


Matej Pivec,

Pravzaprav vprašanje za prejšnjega razpravljavca Igorja Zlodeja. Ali morda poznaš kakšno evropsko državo, ki ima to področje bolj "pravično urejeno" (kritje stroškov iz obveznega socialnega zavarovanja, 100 % boleznine, brezplačno reševanje)? Tu mislim na najbolj razvite in socialno pravične države v svetovnem merilu.


Matej Pivec,

Spoštovani Igor Zlodej, praviš, da res ne veš, kako imajo problematiko adrenalinskih športov drugje urejeno. Hkrati pa pridigaš, kako je treba nekaj, kar je bolj pravično, od tistega kar ne poznaš pustiti pri miru, oziroma, tako rešitev, ki je boljša od tiste, ki jo ne poznaš podpreti. Bolj strokovno se bi tvojim argumentom reklo "demagogija", po domače pa "čvekanje".


Bojan Turšič,

SEM DOLGO UPAL IN SE BAL.................

-ceste na vsako planino (četudi že davno opuščeno)

-(samovoljno) postavljanje zapornic na (obstoječih) cestah, ki vodijo v gorske doline

-pijančevanje v gorskih kočah

-korak vstran markirane poti poleti ali izlet v planine pozimi zna biti ekstremizem

........in še bi se našlo................

NAŠA KROVNA ORGANIZACIJA, BERI PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, PA (skoraj) NIČ !!!

Menda naj bi v demokraciji obstajalo tudi nekaj civilni družbi podobnega. In zveza oziroma društvo (v tem primeru planinsko) to je. Tako, da bi lahko pokazala več življenja, oziroma dala kaj več od sebe. Konec koncev ima številno zaledje (člani PD, AO, itd.)

UPAJMO, DA SE TUDI TA JUHA NE BO POJEDLA TAKO VROČA, KOT SE KUHA !!!

SREČNO IN PO PAMETI !


Marko Gorišek,

Se pridružujem predhodnikom in pristavljam še svoj lonček. Zaradi članstva v Ferajnu in seveda mojega statusa, sem prisiljen plačevati članarino in del zavarovanja pri PZS, ker mi pa krijejo stroške zavarovanja bolj po mačehovsko, že dve leti plačujem tudi zavarovanje pri avstrijskem Alpenvereinu (velja po celem svetu in je le malce dražja od A članarine). Ej Primorec sem, pa plačujem zavarovanje tja nekam na sever, v tujo mi deželo in še dobro, da imam vsaj to. Torej, ali naj se ta jara PZS spremeni in začne skrbeti za svoje člane, ali naj se organiziramo na novo? Smatram, da je skrajni čas, da PZS s svojim pritlehnim politikanstvom, stori tudi kaj za svoje poslanstvo! Take PZS, kot je sedaj ne potrebujem. Do grobih posegov v gorsko divjino nimajo stališč, ker se bojijo, da se komu ne zamerijo, zdaj mi bo pa še Avstrijski ferajn plačal helikoptersko reševanje v domačih hribih. Adijo pamet!

Marko


Andrej Blatnik,

Odločno zahtevam, da se alpinizem in športno plezanje izločita iz seznama rizičnih športov, ki ga pripravlja Ministrstvo za zdravstvo. Poškodovanim pri teh aktivnostih bo po novem zakonu zdravstveno zavarovanje krilo le do 60% stroškov bolnišničnega zdravljenja. Prejemali bodo le 70% bolniškega nadomestila.

Zakaj tako?

Ker je v alpinizmu sorazmerno precej manj nesreč kot pri drugih športih! (Vir: statistike grs).

Ker plezanje in alpinizem tako dobro učinkujeta na telo in duha, da je ta populacija dosti bolj zdrava od povprečja! (Vir: anketa freeclimb)

Ker je to eden redkih športov, v katerih je naša država v svetovnem vrhu!

Pozivam tudi PZS in KA, naj nemudoma ukrepata in pošljeta svoje pripombe na Ministrstvo!


Franc Štibernik,

Močno upam da PZS spremlja dogajanje pri pripravi novega pravilnika, saj je bilo na to temo že veliko argumentiranih pripomb, zakaj alpinizma, športnega plezanja pa tudi turnega smučanja, ne bi smeli šteti med dejavnosti s povečanim rizikom.

PZS je prva poklicana, da skrbi za interese članstva in da ustavi buldožeriste na ministrstvu za zdravje, ki pripravljajo nove pravilnike. Predlogi državnih organov bi morali sloneti na vrodostojnih analizah stanja. Upam, da predlogi ne slonijo na subjektivnih ocenah nasprotnikov planinskih aktivnosti.

Tudi sam smatram, da vse planinske aktivnosti pomenijo razbremenjevanje zdravstvene blagajne in je zato kakršno koli kaznovanje v primeru redkih nesreč zelo zelo vprašljivo.

Pozivam vsa planinska društva, da s svojimi pripombami bombardirajo ministrstvo za zdravje in pomagajo v prepričevanju o neupravičenem uvrščanju planinskih aktivnosti med rizične dejavnosti.

Še naprej skrbimo za svoje zdravje, čeprav nas hoče minister in ta vlada zato kaznovati.


Franc Štibernik,

Samo vprašanje tistim ki diskutirate na to temo oziroma prebirate napisano.

Ali je morda kdo že upošteval moj nasvet in poslal svoje mnenje do tega vprašanja tudi na ministrstvo za zdravje.

Sam sem v kontaktu s predsednikom PZS g. Ekarjem, ki si zelo prizadeva, da bi naše pripombe na ministrstvu tudi upoštevali.

Pomagajmo mu tudi s svojo aktivnostjo, da nas država ne bo kaznovala.

Upam, da se med kaznovanimi ne bo znašel tudi predsednik vlade g. Janez Janša, ki tudi zelo rad pleza po brezpotnem svetu in se tako ukvarja z "rizičnimi" dejavnostmi

Bodimo aktivni v prepričevanju poslancev in ministra

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti