Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.06.1989

  26.06.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 26. junij 1989, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1465

Delo, Šport: ... Jerzy Kukuczka v Trentu, Makalu - najljubša gora

Znani poljski alpinist, ki je poleg Reinholda Messnerja edini himalajec, ki se je povzpel na vse vrhove osemtisočakov, o avanturah s tveganjem

RAZGLEDAN - Jerzy Kukuczka

Čeprav med prijatelji, ki poznajo njegove alpinistične dosežke in ki jih znajo tudi ceniti, se je Kukuczka srečal s festivalskimi novinarji in v prijaznem klepetu v njihovi družbi preživel dobro urico.
S tega srečanja objavljamo nekaj najzanimivejših odgovorov. Na vprašanje, kaj njemu osebno pomeni avantura, je Kukuczka odgovoril zelo previdno.
»To je zelo osebna opredelitev. Nekom pomeni avantura že samo prečkanje zelo prometne ceste, za druge mora vsaka avantura predstavljati določeno tveganje. Tako tudi meni, zame avanture ni brez tveganja. Ampak tveganje, ki ga absolutno obvladam, ki ga že prej predvidim. Tveganje zame ni noro izzivanje. Če pride do takega izzivanja, se alpinist spremeni v kamikazo, s tem pa izgubi vsakršen stik z goro.«
Čeprav je Kukuczka stopil na vrhove vseh štirinajstih osemtisočakov in spoznal še mnoge druge zanimive gore sveta, je zanj, kot je dejal, vsaka nova ekspedicija tudi nova avantura.
»To je kot neznani del mojega življenja. Teh štirinajst osemtisočakov predstavlja samo eno etapo mojega življenja alpinista. Kot pred desetimi leti tudi zdaj hodni v gore, da bi preizkusil nove možnosti, odkril nove poti, utrl nove smeri vzponov.«
- Katera je njegova najljubša gora?
»Brez trohice dvoma, Makalu.«
- Pa ekspedicija, ki se jo najraje spominja?
»Spet tista na Makalu. Bil sem sam in našel sem povsem novo smer, izjemno zanimivo. Na tisti ekspediciji sem spoznal občutke, ki jih prej nisem poznal.«
- Jerzy Kukuczka je na dolgo zatrjeval, da neposrednih vzornikov med aktivnimi alpinisti nima. »Po tehnični plati smo si zelo sorodni. Ostajata pa dva, ki sta mi že v mladosti pomenila prava idola in idola sta mi še danes, Walter Bonatti in Riccardo Cassin.«
- Na vprašanje, kako gleda na prosto plezanje, je bil Kukuczka v odgovoru zelo jasen.
»Free-climber skoraj nikoli ni pravi alpinist oziroma ima malo skupnega s pravimi gorniškimi avanturisti. Meni pomeni alpinizem idealno mešanico avanture, športa in kulture. Prosto plezanje pa je samo šport.«
- Prav v dneh festivala v Trentu so vsi na veliko govorili o neuspeli mednarodni ekspediciji Messnerja in Profita, da bi osvojila vrh Lhotseja. Kukuczka je ta neuspeh komentiral takole.
»Messner mi je že pred leti dejal, da Lhotse po južni steni v tem stoletju ne bo osvojen. Imel je prav. Lhotse je zagotovo najtežja gora in najbolj nenavadna v Himalaji. Južna stena pa predstavlja skoraj nepremagljivo oviro. Gre za vrsto tehničnih problemov tik pod vrhom, tam na višini med 8000 in 8400 metri. Če sem prištejete še slabo vreme, se lahko soočite s fatalno tragedijo. Tako ostaja južna stena Lhotseja še naprej sen klasičnih alpinistov. Zakaj sta se Messner in Profit obrnila, sprašujete? Koliko vem, sta naletela na hude vremenske težave.«
- Kaj pa bližnji načrti?
»Jeseni se odpravljam na veliko ekspedicijo. Čeprav imam več načrtov, o njih raje ne bi govoril. No, morebiti še to, da čakam na nepalsko dovoljenje za enega od osemtisočakov.«

TONE FRELIH

Kaj sodi v planinsko zvezo?
Tako se sprašuje uvodničar junijskega Planinskega vestnika Marjan Raztresen - Vrsta strokovnih prispevkov, koristnih za gornike
LJUBLJANA - Urednik Vestnika Marjan Raztresen v uvodni rubriki Namesto komentarja, načenja zanimiva vprašanja; kaj je planinska zveza; kaj sodi vanjo; je kulturno-športna, naravovarstvena organizacija? Planinstvo ima torej ogromno pojavnih oblik, ugotavlja uvodničar, od vseh oblik plezanja in alpinizma, do najbolj »navadne« hoje v hribe in vsega kar sodi zraven (planinska publicistika, zgodovina, kultura; gradbena dejavnost, vzdrževanje planinskih objektov, poti, sodelovanje z zamejci  ...).
Zapis je lahko imenitna iztočnica za razmišljanje, kjer pa se znova odpira tudi kopica novih vprašanj. Po eni strani je spodbudno dejstvo, da je slovenska planinska organizacija odprta za tako širok spekter najrazličnejših dejavnosti, po drugi strani pa se lahko vprašamo, kaj poleg verbalne podpore lahko nudi. Velikokrat se namreč najdejo ljudje, ki ves svoj žolč zlivajo na peščico uslužbencev v Zlatorogovi hišici na Dvoržakovi devet, češ to in to mora storiti planinska organizacija. Poglavitno breme planinske zveze pa vendarle sloni na njenih komisijah. Uspešnost le-teh je odvisna od volje in strokovne usposobljenosti njenih načelnikov ter drugih članov določenih komisij, ki pa so vsi po vrsti amaterji.
Avtor svoje razmišljanje končuje z ugotovitvijo, češ da vsaka dejavnost v planinski organizaciji veliko pozornosti posveča prav delu z mladimi, z namenom, da bi jih čim bolj usposobili. Razlogi za optimizem so upravičeni, kajti prav mladinska komisija pri PZS je med najbolj delavnimi v naši planinski organizaciji. S svojim kontinuiranim in kakovostnim delom je lahko zgled marsikateri komisiji, ki še vedri pod streho naše planinske organizacije. Žal le, da MK svoje bogato dejavnost tako redko predstavi širši javnosti. Tudi v Planinskem vestniku bi morali mladi bolj pogumno in pogosteje prikazovati svoje delo in zagovarjati svoja stališča.
Prvi daljši članek šeste številke osrednjega glasila slovenskih planincev je namenjen velikemu Slovencu; umnemu gospodarstveniku, sposobnemu politiku, kulturniku in navsezadnje vsestranskemu gorniku ter raziskovalcu Henriku Tumi. O njegovem liku in delu so spregovorili na okrogli mizi, ki jo je pripravilo zamejsko Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Tako smo se Slovenci vsaj delno oddolžili spominu na tega zavednega rojaka, kajti v preteklosti smo vse preveč pozabljali na pomen njegovega vse stranskega dela. Odlomki iz referatov v Vestniku, ki sta delo Toneta Strojina in Mihe Potočnika, prikazujejo Henrika Tumo kot alpinista in planinskega publicista.
Med strokovne članke uvrščam razmišljanje izkušenega gorskega reševalca Bineta Vengusta ob analizi dveh nesreč: iz leta 1982, ko je zaradi napačne presoje vodnika pri sestopu z Mangarta zdrsnil 12-letni deček: in lani, ko so, zaradi podobnih vzrokov, na Košutnikovem turu, omahnili v smrt trije planinci. Ugotovitve tega izkušenega gorskega reševalca zelo jasno povedo, kako se lahko končajo lahkomiselne odločitve vodnikov in hkrati opozarjajo, kako pomembna, je poleg pravilne organizacije izletov, tudi strokovna usposobljenost tistih, ki skrbijo za varnost pohodnikov. V naslednjem prispevku Marjan Kordaš opiše nekatere fiziološke spremembe na organizmu, ki je izpostavljen velikim naporom med strmim vzponom, Pavle Šegula pa spregovori o planinskem radijskem omrežju za klic v sili in o možnostih osebne uporabe radijskega oddajnika.
Pričevanje Jožeta Gostinčarja z naslovom Dojenček v zimski sobi, je grozljivo. Pisec je bil očividec dogodka, ko se je sredi zime skupina izletnikov iz Češkoslovaške, med katerimi je bil tudi komaj pol leta star dojenček, prebila do koče pri Triglavskih jezerih. Poti niso poznali, s seboj niso imeli nobene planinske opreme, ne obutve, ne rezervne obleke, ne svetilk, niti hrane, piše avtor, pač pa so imeli s seboj (poleg nekaj mleka v prahu - za dojenčka) tudi - liter slivovke in dve steklenici piva ... Človekova norost res ne pozna meja; iz doline se kot rakavo tkivo plazi tudi v gore.

MATEJ ŠURC

Nova težka smer v Ospu
Miha Kuhar (AO Kranj) je novo smer poimenoval Gad (IX+/X-)
KRANJ - Po krajšem premoru imajo stene Ospa še eno novo smer, ki je vrh vsega tudi zelo zahtevna. Splezal jo je Miha Kuhar (AO Kranj) 17. t. m. Visoka je nekaj več ko 20 metrov in poteka levo od Californije, le-ta pa levo od bolj znanega Polnočnega kavboja. Novo smer je imenoval Gad; da gre za zelo težko plezanje, navsezadnje priča ocena sama. Miha Kuhar jo je ocenil IX+/ X- oziroma 8a po francoski lestvici.
Istega dne je potem ponovil še Californijo (7b+ oz. IX-) in s tem opravil tretji vzpon (prvega ima Rehberger, drugega pa Franci Rojko). Že pred štirinajstimi dnevi pa je v enem dnevu ponovil štiri smeri v Močilniku pri Vrhniki. Z rdečo piko je preplezal Sivo Tilijo (IX), Tilijo (VIII), Drugo godbo (VIII+/IX-) in Angelsko markizo (IX-).
Iz Dolžanove soteske pa novica, da je Aleš Janez (AO Kranj) ponovil Disco vertical (IX-) in Bogove (IX-).

TOMO ČESEN

Poljska tragedija na Everestu
Letošnja spomladanska sezona v Nepalu je terjala življenje 11 alpinistov, od tega je bil v osmih primerih vzrok nesreče snežni plaz. Začelo se je z dvema nesrečama na Everestu. Poleg makedonskega alpinista Ilievskega je nesrečno končal še en Šerpa pri sestopu z vrha. Na Makaluju je izgubil življenje španski alpinist.
Potem pa se je na Everestu odigrala največja tragedija poljskega himalajizma. 24. maja sta z vrha po zahodnem grebenu sestopala Eugeniusz Chrobak in Andrzej Marciniak. Tri dni zatem sta se v spodnjem delu srečala še s šestimi poljskimi plezalci. Takrat jih je zajel plaz in štirje med njimi so se smrtno ponesrečili. Chrobak in Marciniak sta bila zelo poškodovana in Chrobak je zaradi teh poškodb čez noč umrl. Marciniaku je kot edinemu preživelemu uspelo doseči tabor I na višini 5900 metrov, od koder so ga prijatelji iz baznega tabora rešili 1. junija. Poleg Chrobaka so nesrečno končali še Miroslav Dasal, Miroslav Gardzielewski, Zygmunt A. Heinrich (to je bila njegova 20. odprava v Himalajo) in Waclaw Otreba. Vsi so bili zelo izkušeni alpinisti.

V Pamirju lani ogromno tujcev
Mednarodni plezalni tabori v Pamirju so - kot kaže - vedno bolj popularni med tujimi alpinisti. Lansko poletje je to pogorje obiskalo 492 alpinistov iz 17 držav Evrope, Azije in Amerike. Med njimi je bil celo Reinhold Messner. Na Pik Lenina (7105 m) je splezalo kar 119 tujih alpinistov, Pik Korženevska (7134 m) je osvojilo 65 alpinistov, 55 pa jih je bilo na najvišjem vrhu SZ, 7483 metrov visokem Piku Komunizma. Nekatere odprave so splezale zahtevne smeri, opravljeni pa so bili tudi spusti s smučmi in skoki z jadralnimi padali. Žal pa Pamir še vedno obišče veliko število slabo pripravljenih gornikov. Tako je morala reševalna ekipa posredovati kar v 45 primerih. Bilo je tudi nekaj smrtnih primerov.

Trije Japonci izginili na Aljaski
Nekaj podobnega kot se je zgodilo poljskim alpinistom na Everestu, se je pripetilo tudi trem izkušenim japonskim plezalcem. Naboru Yamada, Teruo Saegusa in Kozo Komatsu so zelo znana imena japonskega himalajizma. Konec februarja letos so izginili med poskusom zimskega vzpona na Mount McKinley (6194 m). Vse tri so našli šele 13. marca, potem ko so področje preiskali z letalom. Yamada (39) je imel že devet osemtisočakov, na vrhu Everesta pa je bil celo trikrat. Saegusa (31) je imel za seboj štiri vrhove čez 8000 metrov in na Everestu je bil dvakrat. Komatsu pa je bil znan po tem, da je od leta 1975 do 1982 splezal vseh pet vrhov v skupini Daulagiri.
Zimski vzpon na Mount McKinley je bil načrtovan v okviru akcije, ki si jo je zamisli Yamada. Hotel je splezati na najvišje vrhove celin v zimskem času. Začel je z Mont Blancom, sledil je Kilimandžaro in Aconcagua, zdaj pa McKinley ...

Ponovitev Aligatorja v Škarjah
Janko Oprešnik in Branko Verdnik (oba AO Kozjak) sta 11. junija v severni steni Škarij opravila 1. ponovitev smeri Aligator, ki je visoka 200 metrov. Njena ocena pa je VI+, A1/ VI-, V. Zlasti v zadnjem raztežaju je bila skala precej mokra.

Koledar Triglavski narodni park še ta teden
Vsakoletni koledar s planinsko tematiko, ki ga izdaja KOTG in PZS, bo imel letos naslov Triglavski narodni park. Ime samo že najbrž pove dovolj: gore, gozdovi, živalstvo, naselja, šport - torej narava in človekove dejavnosti v najlepšem področju naših gora. Imel bo 13 barvnih slik velikega formata, 36 slik manjšega formata, na zaključnem listu pa bo zemljevid področja ter opis v slovenskem in angleškem jeziku. Na podaljšku bo še prostor za dotisk firme. PZS je koledar pripravila ob strokovnem sodelovanju Triglavskega narodnega parka z Bleda. Koledar bo na voljo v prostorih PZS že ta teden, vse informacije pa lahko dobite v pisarni PZS (tel. 312-553 ah 315-493) pri Franju Zupančiču ali v tajništvu.

Individualni program vrhunskega alpinizma
Za zaslužne športnike-alpiniste oziroma za alpiniste z mednarodnim razredom sredstva ZTKO Slovenije delijo posameznikom na osnovi njihovega programa. Letos je delovna skupina za ocenjevanje programov in dosežkov pri PZS prvič predloge pregledala, preden jih je poslala ZTKO Slovenije. Ista skupina bo na koncu leta seveda ocenila njihovo uresničitev.
Zadeve na področju odprav so še nedorečene, ker pred izborom ekipe nihče ne more z gotovostjo vpisati v program svoje udeležbe. Obenem bi bilo prav, da bi bil osebni vpliv vrhunskih alpinistov na oblikovanje programov vzponov v neevropske gore večji. Zato KOTG poziva vse, ki načrtujejo take vzpone, da do 31. julija sporočijo le-te na KOTG, ki jih bo pregledala in razvrstila v svoj program, pomagala pri organizaciji in financiranju, odvisno seveda od kvalitete in realnosti načrtov. Upajmo, da bodo na predlagani način prišle nove težnje v alpinizmu še bolj do izraza. Ob že ustaljenem delu KOTG bi to moralo pripeljati do še boljših rezultatov.

KOTG o primeru K2
Na enem od zadnjih sestankov Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS so se odločili, da bi za leto 1991 ponovno pripravili odpravo na K2. V poštev bi prišle predvsem štiri možnosti: za zdaj še nepreplezana zahodna stena, vzpon po JZ grebenu (Magic Line), vzpon po JV steni (Česnova smer, Poljska smer ali nova) in klasični pristop. KOTG želi najprej videti, kakšno je zanimanje naših alpinistov za omenjeno zadevo. Zato pozivajo vsakogar, ki ga K2 zanima, da do 31. julija pošlje svoj predlog o smeri in načinu vzpona. Na podlagi predlogov bo KOTG potem zaprosila za dovoljenje, katerega pa je za K2 potrebno poslati dve leti pred načrtovanim vzponom.

Tretja tekma za SP v Italiji
Od 13. do 16. julija bo v Bardonechii tretja letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju. Druga tekma je bila minuli teden v La Ribi v Španiji, kamor pa naši zastopniki niso odšli. Zakaj ne oziroma kdo je kriv, da na takšen način izpuščamo zelo pomembne preizkušnje, bodo razjasnili na sestanku JUSPEK, ki bo 8. julija v Lokvah pri Reki. Tam bo namreč naslednja tekma v športnem plezanju za YU pokal.
V Bardonechii bo predsednik sodniške žirije ponovno naš predstavnik Ivica Piljič, zanj bo to letos tretja tekma, na kateri je predsednik sodniške žirije. Poleg Leedsa, ki je že za nami, bo to funkcijo opravljal še na finalu SP v Franciji. Ta dolžnost ga čaka tudi v Arcu letos septembra, vendar Rock Master 89 v Arcu ne bo štel za svetovni pokal.

Za Manang še ni zdravnika
Kot inštruktorji bodo letošnje leto v Manang v Nepalu odpotovali Bojan Pollak, Darja Jenko, Frane Kemperle in Matevž Lenarčič. Za zdaj še ni znano ime zdravnika, poleg izbranih kandidatov pa bodo v Manang po vsej verjetnosti odšli še trije prostovoljci, ki bodo pomagali na tečaju za nepalske gorske vodnike.

PD Jankovac potuje
Organizatorji PD Jankovac so tudi za letos pripravili vrsto potovanj v tujino, katerih skupna značilnost je obisk naravnih znamenitosti in pristopnejših planinskih vrhov. V Turčijo pripravljajo izlete od 1. do 12. julija, od 20. avgusta do 1. septembra in od 7. oktobra do 19. oktobra, ko bo na vrsti tako imenovana klasična tura z obiskom Capadocie, Pamukkal in vzpon na tritisočak. Zanimivo bo tudi 22-dnevno potovanje po celi Turčiji z eno ali dvodnevnim izletom čez mejo - v Irak in Iran. Odhod na to potovanje je 15. julija. Za 30. junija do 9. julija so razpisali turo v Grčijo, kjer naj bi obiskali Solun, stolpe Meteorja, Delfe, Atene in se povzpeli na Olimp. Od 19. do 23. julija bo izlet v Cortino d'Ampezzo, obisk nacionalnega parka Lavaredo in vzpon na Marmelado (s kampiranjem). Končni cilj izleta v Francijo bo vzpon na Mont Blanc, po želji pa bodo organizirali od tam še prevoz v Zermatt ali Interlaken. Izlet bo od 26. julija do 4. avgusta, prijaviti pa se je treba do 15. julija - predvsem zaradi zagotovitve obvezne vize za Francijo. V Španijo so se namenili od 7. do 20. avgusta, poleg številnih slikovitih mest pa se bodo podali v Pireneje in se povzpeli na najvišji vrh Pico de Aneto (3404 m). Od 16. septembra do 5. oktobra načrtujejo izlet v Iran in vzpon na Demavend, od 14. do 31. oktobra pa bodo obiskali Irak in predele južne Turčije. Prijave sprejemajo v PD Jankovac, Osijek vsak torek in četrtek med 19. in 22. uro ali na naslov Milan Rajšič, Reljkovičeva 8,54000 Osijek ali v delovnem času po tel. (054) 27-676.

Saturnus po poti prijateljstva
LJUBLJANA - PD Saturnus organizira za svoje člane dvodnevni planinski izlet po poti prijateljstva treh dežel na Peralbe in Forato (Italija). Odhod bo v soboto, 1. julija ob 4.45 izpred tovarne Saturnus v Mostah z osebnimi avtomobili. Prijavite se pri Tonetu Krisperju, tel. 444-466, int. 290 do 29. t. m.
Izlet vodita Tone Krisper in Franci Garbajs.
Prispevek za zavarovanje je 30.000 dinarjev.
 

Oznake: ALP, AN, BIB, PrV, PV
eXTReMe Tracker