Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 19.06.1989

  19.06.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 19. junij 1989, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1558

Delo, Šport: ... Marko Lukič z najnovejšim vzponom blizu čiste desetke

V bližini Gradca je uspel v smeri z oceno X-, v Dolžanki pa je na pogled splezal Disco - Na spodnji meji desetke tudi Uroš Grilc
KRANJ - V avstrijskem plezališču Arena, ki je od Gradca oddaljeno le 30 km, je v začetku tega meseca Marko Lukič (K2 Šport Gorica) dosegel zelo dober rezultat. Ponovil je smer Sandler Konig, v kateri so težave ocenjene X- (po francoski lestvici 8a+).

VEDNO TEŽJI VZPONI - Marko Lukič v steni. (Foto: T.Č.)

Omenjena smer je dolga 27 metrov in tudi precej previsna (za približno 10 metrov), najtežja mesta pa so proti koncu smeri. Gre torej za tipično vzdržljivostni problem.
V Paklenici je že med prvomajskimi prazniki splezal smer levo od Krokodila in pod katero je že nekaj časa zapisano ime Platoon. Smer je podaljšal še za en sveder, predlaga pa oceno 7b. Potem je v Armeškem pri Krškem kot prvi na pogled ponovil Child in Time (VIII). Pretekli vikend je potem v Ospu ponovil še Poročno noč in Polnočnega kavboja (obe smeri sta devete stopnje), že pred časom pa je v enem dnevu opravil prosti ponovitvi Internacionale in Tržaške smeri v veliki steni. Naslednji dan, v nedeljo, 11. t. m., pa je bil v Dolžanovi soteski. Tu je treba seveda najprej omeniti vzpon na pogled v smeri Disco vertical (ocena je IX-), ki je drugi takšen v tej smeri. Prvi je to smer na pogled ponovil Tadej Slabe lansko leto. V prvem poskusu je Lukič splezal tudi Soleo, vendar je to smer plezal že pred dvema letoma. Na pogled pa je ponovil še Smer krokarjev z oceno VIII.
Tudi Uroš Grilc (AO Črnuče) je na tržaški Costieri dosegel zelo dober rezultat Splezal je smer Cocomo, ki je ocenjena z 8a (po UIAA IX+/X-), potem pa še Tropico z oceno 7c (IX). Tema dvema smerema je v raznih plezališčih dodal še pet smeri devete stopnje in sicer je v Risniku ponovil Nekaj vijoličastega, v Ertu je ponovil Ducceso in Colpo di Gracia, v Bohinjski Beli pa smer, ki je prav tako kot vse naštete ocenjena z 7b. V Dolžanki je ponovil tudi Disco
(IX-).
Iz Bele pri Vipavi pa novica, da je Igor Jamnikar (AO Matica) 6. t. m. soliral smer Sunra. Sprva je bila ta smer ocenjena IX+, zdaj Jamnikar ocenjuje, da je po njegovem mnenju boljša ocena IX. Kakorkoli že, dober solo vzpon, čeprav gre za zelo kratko smer.
Vrnimo se še malo v Dolžanovo sotesko, kjer je bil 12. t. m. dosežen še en dober rezultat našega ženskega športnega plezanja. Dosegla ga je Marija Štremfelj (AO Kranj), ki je za Nušo Romih kot druga ponovila Soleo (VIII+/IX-). Glede na oceno je Solea druga najtežja smer, ki so jo zmogle naše plezalke (prva je Paris - Dakar iz Ospa). Soleo je ponovil tudi Tomo Česen (prav tako AO Kranj).
Armand Polegek (AO Kozjak) je v Vipavi na pogled ponovil Rubikon (VIII-), v Beli nad Vipavo je na enak način splezal še Žensko finalno (VIII), v Armeškem pa je opravil tretji vzpon v smeri Ognjene kočije (IX-). V Paklenici je z rdečo piko ponovil Klin in sicer v navezi z Borisom Strmškom in Gregom Justinom (oba AO Kozjak), ki sta smer splezala z rdečim krogom (VIII-). Strmšek je bil uspešen še v E. T.-ju (VIII/VIII+). Boris Čujič je v Armeškem ponovil Ognjene kočije (IX-), v Ospu pa Paris - Dakar.
Za konec pa se iz plezališč preselimo še v nekoliko višje stene. V južni steni Jerebice sta bili opravljeni dve prvi ponovitvi. Janez Skok (AAO) in Boris Sedej (AO Idrija) sta splezala Matijev steber. Smer je visoka 350 metrov in najtežji raztežaj je ocenjen VII-. Plezala sta 6 ur in pol. V sosednji smeri pa sta bili Ines Božič (Obalni AO) in Miranda Ortar (Soški AO Tolmin), ki sta za prvo ponovitev (seveda tudi prvo žensko ponovitev) smeri Bolero potrebovali 7 ur plezanja. Smer ima oceno VI+, v njej je bil od prvenstvenega vzpona le en klin.

TOMO ČESEN

Četverica na Nanga Parbat
Po Jannuju, Everestu in Lotseju je za letošnje leto KOTG pri PZS imela v načrtu odpravo na Nanga Parbat (8125 m) v Pakistanu. Luka Karničar, Davo Karničar, Sandi Marinčič in Vlasta Kunaver so odšli iz zagrebškega letališča precej neopazno, glavni vzrok za to pa je dejstvo, da praktično do zadnjega dne niso vedeli, če bodo na pot sploh odšli. Četverica ima na Nanga Parbatu dva cilja. Najprej seveda splezati na vrh (za vzpon so izbrali diamirsko steno), od tam pa naj bi se brata Karničar (oba AO Jezersko) spustila v dolino s smučmi, medtem ko sta si Sandi Marinčič (AAO) in Vlasta Kunaver (AO Matica) zadala za cilj, da z vrha skočita z jadralnim padalom. Pretekli teden so se že oglasili iz Islamabada in sporočili, da vse stvari potekajo po načrtih. Glavno mesto Pakistana so zapustili 14. t. m. Njihov naslov je YU ambassy, 14 Street no. 87. Ramna G6/3. Islamabad, Pakistan.

TOMO ČESEN

Skok s Triglava
Janez Benkovič (AO Kamnik) in Silvo Babič (AO TAM) sta 10. t. m. izvedla polet z jadralnim padalom z vrha Triglava. Razmere za letenje niso bile najboljše, pristala pa sta v Vratih po približno 15 minutah jadranja.

Komu služi podcenjevanje?
V novi številki Alpinističnih razgledov se zastavlja tudi to vprašanje - Razmisliti o objavljanju neduhovitega »umetniškega« svinjanja
LJUBLJANA - Predstavitev dvaintridesete številke Alpinističnih razgledov začenjam z vprašanjem: Komu služi podcenjevanje alpinističnih dosežkov? Ali bolj konkretno: Se morda z zmanjševanjem pomena vzponov drugih alpinistov, vzporedno poveča vrednost dosežka tistega alpinista, ki to počenja? Za kaj gre pa bodo bralci ugotovili že, ko bodo obrnili prvih nekaj listov v novih Razgledih.
Bine Mlač v svojih »pionirjih« tokrat predstavlja še živečega, 88 letnega Luisa Carrela - Luigija, legendo valdostanskih gorskih vodnikov, ki se je zapisal v zgodovino »pogumnejših od pogumnih« največ zaradi svojih pionirskih korakov v stenah Matterhorna.
Sledi pogovor s Silvom Karom. Najprej predstavi svoj bogat repertoar alpinističnih vzponov v stenah najrazličnejših svetovnih gorstev, nato pa spregovori o nekaterih dilemah slovenskega alpinizma. Predvsem »prevrednoti« lansko odpravo na Čo Oju in ob tem dodaja, da bi morala za objektivno ocenjevanje dosežkov, skrbeti samo planinska organizacija. To je precej ohlapna ugotovitev, ki vzbuja mnogo pomislekov in vprašanj, veliko bolj neposreden pa je, ko pohvali prizadevanja Francija Savenca, ki problem vrednotenja uspešno rešuje z natančno izdelanimi anketami. Silvo je ob tem vsekakor lahko prepričan, da rezultati tega dokaj obsežnega vprašalnika tudi v tujini pridejo v prave roke in torej ni bojazni, da bi s tem osmešili naš alpinizem.
Isti avtor, ki se je pogovarjal s Silvom Karom - Miro Štebe nato komentira tudi obe zadnji veliki himalajski dejanji naših vrhunskih alpinistov - Toma Česna in Vikija Grošlja.
Boris Čujič analizira prvo prvenstvo v športnem plezanju na umetni steni pri nas, »Art rock, 89«. Med drugim odgovori na vprašanje, postavljeno v uvodniku Razgledov, ki zadeva nagrade za najboljše tekmovalce. Pojasni, da so si del nagradnega sklada, med seboj razdelili (prizadevni) organizatorji »Art Rocka«.
Posebne obravnave - v negativnem smislu - je deležna »šaljiva« porno zgodbica s skupnim naslovom »Alte Slowenische Kunst«, na strani 23. Umotvora ni treba posebej pojasnjevati, kajti to izčrpno opravi Stanko Klinar v svojem polemičnem prispevku, kjer med drugim pravi, da je kvantaška kultura nizka, torej primerna za primitivne družbe. Avtor ob tem omenja tudi pesmarico, ki je pred meseci izšla v okviru AR. Imenuje jo učbenik »umetniškega« svinjanja. Če se vrnem k omenjeni ilustrirani »poeziji«, sam ugotavljam, da nima niti najmanjše zveze z gorništvom in kar je še huje: sploh ni duhovita. Seveda ne mislim moralizirati ali pa uredniškemu odboru soliti pamet, naj tega ne objavlja več. To je njihova stvar. Vseeno zadevo obračam na komercialno plat: s takimi »duhovičenji« gotovo ne bodo pridobili novih naročnikov, pač pa bodo revijo začeli odpovedovati starejši bralci.
Omeniti velja tudi pogovor tržaškega novinarja in gornika Dušana Jelinčiča z odgovornim urednikom zelo odmevne italijanske revije Alp, Enricom Camannijem. Na vprašanje, zakaj ima Alp tudi 20 strani dolge članke, v katerih so v glavnem fotografije in je teksta le za kakšno stran, Camanni prepričljivo odgovori, da so slike tiste, ki pritegnejo in se nato bralec loti sestavka ter ne obratno. Tak način - objavljanje številnih kakovostnih fotografij - bi bil za AR za enkrat predrag, vendar pa v perspektivi tudi to ni izključeno, a le pod pogojem, da revija dobi finančne injekcije sponzorjev in da se pri oblikovanju Razgledov angažira še več sposobnih sodelavcev.

MATEJ ŠURC

Vzhodna stena Kalške gore
Novo smer sta 11. t. m. splezala Marko Belingar in Gorazd Zrimšek (oba AO Matica) in jo imenovala Jeklene votline. Spodnjih 70 metrov je najtežjih, ocenila pa sta jih A2/A1 in V. Zgornjih 160 metrov pa je bistveno lažjih. Eno mesto je IV+, ostalo pa lažje.

Nekaj več o prečenju Kanča - Nov uspeh sovjetskih alpinistov
Od 108 pristopov na osemtisočake Kangčendzenge so jih kar 82 opravili alpinisti SZ – Priznanja

Čeprav grebensko prečenje vseh štirih osemtisočakov Kanča (Kangčendzenge) ni ravno »mačji kašelj«, tiskovne agencije kot da ne bi poročale o tem!? Pa ne le to, celo zaznama, da so sovjetski alpinisti uspeli, je bila objavljena le v nekaj glasilih.
Najprej nekaj statistike: 71 dosedanjih odprav na vrhove Kangčendzenge je realiziralo 108 pristopov (na enega od štirih vrhov, ki so višji od 8475 m). Toda kar 82 jih pripada sovjetskim alpinistom iz letošnje odprave. Razumljivo: prečenje sta v celoti opravili obe petorki, to pa je že 40 pristopov, ostale pa so opravili člani ekip, ki so opremljale prečenje.
Pred več kot dvema letoma začeta akcija se je torej končala 1. maja ob 14.45 po lokalnem času, ko je skupina pod vodstvom Sergeja Beršova doseglo južni vrh (8581 m) Kangčendzenge in prva zaključila to velikopotezno prečenje. Le dan pred tem so bili na Jalung Kangu (zahodnem vrhu, 8505 m). Po dokaj ugodni nočitvi so ob 8. uri nadaljevali s turo in bili ob 10.00 že na glavnem vrhu (8586 m). Bilo je neobičajno mirno in lepo vreme, tako so kar celo uro počivali, fotografirali in snemali (film za njihov »Lennauč - film«). Le poldrugo uro potem potrebovali za prehod do srednjega vrha (8476 m), ob 5. uri pa so se oglasili z južnega (8581 m). Drugo skupino, ki je prečila iz nasprotne smeri, je vodil V. Elagin, štela pa je prav tako pet članov. Dva od njih sta prvi del ture opravila celo brez dodatnega kisika.
Ob povratku v Katmandu so bili sovjetski alpinisti deležni številnih priznanj. Sprejel jih je celo ministrski predsednik (kar ni ravno običaj), ki je njihov dosežek ocenil kot izjemen.
V zameno je - po tradiciji - dobil iz rok vodje odprave Eduarda Mislovskega zastavico s podpisi udeležencev in kipec tigra, ki je sicer ves čas spremljal odpravo.

FRANCI SAVENC

V Julijcih in Kamniških
Benjamin Ravnik in Jože Uršej (oba AO Jesenice) sta 25. t. m. v južni steni Rušice ponovila smer Aga (VI/ IV), potem pa še Lijak. V zgornjem delu sta izplezala po varianti Kuštraste smeri (VI+, VI-). V Vežici pa je bil Ravnik z Rafkom Kolblom. Splezala sta redko ponavljano Centralno smer (VI+, A0). Potrebovala sta 5 ur. Nad Tamarjem pa so plezali Sašo Aničin, Pavle Kozjek in Tomo Sbrizaj. V Šitah sta Zajedo ponovila Aničin in Sbrizaj, Kozjek in Sbrizaj splezala Aschenbrennerja v Travniku, Aničin pa je sam ponovil Raz Jalovca.

»Planinarstvo i alpinizam«
Druga popravljena izdaja fundamentalnega učbenika srbohrvatskega govornega območja »Planinarstvo i alpinizam« Zlatka Smerketa bi morala iziti že septembra lani. Toda zamudi rokopisa se je pridružil problem z nelektoriranim poglavjem, na koncu pa še večji obseg, kot je bilo domenjeno. Ob tem pa so seveda rastli tudi predračuni. Čeprav založnik (Planinarski savez Hrvatske) še ni razčistil vseh problemov - imajo namreč prek 700 pred naročnikov, ki jim ne morejo kar tako povišati cene - pa vseeno računajo, da jim bo tiskarna Zrinjski iz Čakovca še pred počitnicami dostavila vsaj del naklade. Pred naročniki, počakajte še malo.

Iz Planice na Pokljuko
Vodniček »Gorniška pot iz Planice na Pokljuko«, ki jo je Dušan Vodeb izdal v sodelovanju s PD Maribor - Matica, je že nekaj dni v prodaji (po 20.000 din) tudi v ekonomatu Planinske založbe PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9, 312-553).
Za tiste, ki ne vedo kaj je to PP, pa morda ne bo odveč nekaj besed iz ocene Stanka Klinarja: »Primerna je za zgornji sloj srednje plasti planincev, ki se ob plazenju skozi rušje, celodnevnem nošenju srednje težkega nahrbtnika, po napornem in velikokrat zaskrbljujočem brezpotju, ne ustrašijo kakega prestopa III. stopnje. To je prava planinska avantura, divji zahod sredi Julijskih Alp«.

Še o Borneu
Objava vesti o vzponu »po razpoložljivih podatkih prvih Slovencev« na najvišji vrh Bornea (Kinabalu - Lows Peak, 4101 m) je vzbudila kar nekaj zanimanja. In rezultat: sedaj vemo, da so bili naši ljudje na tem vrhu tudi že prej. Celjani Zlatka Centrih, Zdenka Golavšek in dr. Zvezdan Pirtovšek so jeseni 1986 turistično obiskali Singapur. Zaradi ugodnih zvez so pot podaljšali še na Borneo. Tam pa se niso mogli upreti hribovskim željam in 3. oktobra so se povzpeli tudi na najvišji vrh.
Obogatimo naše poznavanje preteklosti - ve kdo še za kak vzpon na najvišjo vzpetino Bornea?

Julische Alpen - šestič
Založba Rudolf Rother iz Munchna je dala na tržišče že šesto izdajo znanega vodnika »Julische Alpen« Hellmuta Schonerja (v tej izdaji se mu je kot soavtor pridružil Karl Brandstatter); za popotnike, planince in alpiniste. Barvna naslovnica, 368 strani (formata 11 cm x 15 cm), 69 fotografij, 35 shem in - kot priloga - večbarvna karta (1:50.000) z veličastnimi panoramskimi posnetki na hrbtni strani. Med sodelavci (pri zadnji izdaji, prva je iz leta 1956) je iz naših krajev omenjen le Stanko Klinar.

Orlova smer prvič v enem dnevu
Aleš Bjelčevič (AAO) in Darko Podgornik (Soški AO Tolmin) sta 27. maja v zahodni steni Krna v 12 urah splezala Orlovo smer (VI, A2, 350 m). To je bil šele prvi vzpon te zelo znane smeri v enem dnevu. Tri dni kasneje je Podgornik z Jožetom Šerbcem opravil 2. ponovitev Zajede v Levu. Opravila sta tudi 1. prosto ponovitev, težave pa ne presegajo ocene VI. Smer je visoka 200 metrov, plezala pa sta 4 ure.

V Radomljah spet srečanje
V petek, 23. t. m., bo v Radomljah spet srečanje, ki ga organizirata Silvo Karo in Diskoteka Šporn. Na srečanju alpinistov in plezalcev vseh generacij bo projekcija alpinističnih filmov (domačih in tujih). Vse, ki imajo filme na video kaseti, vabijo, da se pri Špornu oglasijo med 19. in 20. uro. Na srečanju bodo predstavili tudi alpinistično kladivo domače proizvodnje (Pečjak), možno pa ga bo tudi kupiti.

Prva ponovitev Etiopskega sindroma
Igor Oblak in Tone Tavčar (oba AS Žiri) sta v Ospu splezala Vražjega Roberta. To je ena izmed zelo redkih ponovitev te tehnično (A3) precej zahtevne smeri. Opravila pa sta tudi prvo ponovitev Etiopskega sindroma. Smer je ocenjena VI, A2.

9. festival alpinističnega filma v ČSSR
Od 13. do 17. septembra bo v Teplicah nad Metuji v ČSSR že 9. festival alpinističnega filma, kjer bodo prijavljeni filmi predstavljeni v štirih kategorijah: 16 mm, super 8, 35 mm in Video VHS. Zadnji rok prijav je 25. avgust na naslov: KASS, 54957 Teplica nad Metuji, ČSSR. Ob prijavi je potrebno poslati osnovne podatke (ime, naslov, ime filma, režiser, kratka vsebina filma, dolžina filma).

Vabijo na »Golubinjak 89«
Alpinistični odsek pri PD Kamenjak pripravlja za 7.- 9. julija odprto prvenstvo, eno od plezalskih tekmovanj za jugoslovanski pokal. Tekmovanje bo v stenah Golubinjaka pri Lokvah (občina Delnice), kakih 30 km vzhodno od Reke.
Prijave (poseben obrazec) je potrebno poslati do 30. junija na naslov Planinarsko društvo Kamenjak, Kor-o 40/1, 51000 Rijeka, prijavnino 50.000 din pa nakazati na žiro račun 33800-678-1172 (za AO).
V tabor pod Golubinjak bo potrebno priti že v petek do 21. ure, ko bo žrebanje in objava štartnih list. V soboto med 9.30 in 10. uro se bodo začele kvalifikacije, v nedeljo pa bo superfinale in razglasitev zmagovalcev. Pravico sodelovanja imajo vsi člani AO/S Jugoslavije, pa tudi tujci. ID

Ravnogorska planinska pot
PD Višnjevac z Ravne Gore (Gorski kotar), je pripravilo in uredilo novo planinsko pot, ki naj bi ljubiteljem narave in planin približala gorski svet od Javorove kose do Bjelolasice. Nova pot ima 12 kontrolnih točk, prehoditi jo je moč v dveh do treh dneh, ob poti pa so trije planinski domovi, kjer je mogoče tudi prenočevati; to so: Koča na Javorovoj kosi, na Lokandi pod Veliko Višnevico in na Bjelolasici, kjer se pot tudi konča. Dnevnik in značko nove poti je moč dobiti na naslovu PD Višnjevica, 51314 Ravna Gora, prodajali pa jo bodo tudi ob otvoritvi nove transverzale v nedeljo, 2. julija, na Ravni Gori. Slovesnost se bo pričela ob 9. uri pred Radiom, spremljal pa jo bo bogat kulturni program.

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker