Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 29.05.1989

  29.05.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

ponedeljek, 29. maj 1989, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1116

Delo, Šport: ... Grošelj sedemkrat na 8000 Božič že drugič na Everest

Kot člana makedonske odprave sta splezala na vrh Everesta, Viki Grošelj pa je bil pred tem uspešen tudi na Lotseju
IJUBLJANA - V akciji 8000 plus, v kateri namerava Viki Grošelj (AO Ljubljana Matica) skupaj s Stipetom Božičem (AO Mosor Split) splezati na vseh 14 glavnih osemtisočakov, sta po spomladanski himalajski sezoni iz seznama prečrtana kar dva vrhova. Grošelj ima tako sedaj v svoji zbirki 7 osemtisočakov in mu jih do konca ostane še toliko. Božič pa je z vzponom na Everest postal poleg Messnerja edini Evropejec, ki je bil dvakrat na najvišjem vrhu sveta.
Uradno sta bila oba člana makedonske alpinistične odprave, katere cilj je bilo južno rebro Everesta. Toda že takoj na začetku so ta načrt spremenili in se zaradi izredno slabih razmer v njem preorientirali na normalno smer prek južnega sedla. Za Božiča in Grošlja pa je bil osnovni cilj 8501 meter visoki Lotse. Oba sta se odločila, da bosta poskušala splezati na vrh brez uporabe kisika, zato pa je bila potrebna dobra aklimatizacija. Prvič sta iz baze odšla do tabora 2 (6700 m) in še isti dan nazaj. Drugič sta na dvojki prespala, se povzpela do tabora 3 (7300 m) in se potem vrnila. Sledil je dvodnevni počitek in potem odločilen vzpon. Zaradi slabega vremena sta morala čakati po en dan v dvojki in trojki. Končni vzpon pa se je začel 30. aprila ob enih zjutraj. Za Božiča so se začele težave nekje na višini 7600 metrov, saj zaradi mraza ni več čutil nog. Tako se je odločil, da se vrne do šotora. Grošelj je kljub temu nadaljeval in nekje na sredini vršnega ozebnika (približno 8400 m) naletel na skalni skok. Vreme se je medtem bistveno poslabšalo (običajne nevihte na južni strani, ki deloma vplivajo tudi na severno stran) in vse je kazalo, da bo moral odnehati. Na srečo pa je našel prehod in ob pol treh popoldne je v zelo slabem vremenu prišel na vrh. Medtem je Božič še enkrat začel iz trojke in splezal do višine 820O metrov. Grošelj je ta čas sestopal in ponovno sta se srečala nekje na višini 7700 metrov, na mestu, kjer se normalna smer na Lotse loči od normalne smeri na Everest. Tabor 3 sta dosegla ob osmih zvečer, naslednjega dne pa sta že prišla v bazo.
Potem je prišel na vrsto Everest, kjer so medtem makedonski alpinisti počasi, a vztrajno napredovali. Tudi onadva sta se odločila za uporabo kisika. Vzrok je bil na eni strani utrujenost od Lotseja, na drugi strani pa dejstvo, da so ameriški alpinisti poskusili na Everestu nekaj dni pred tem in so na 8500 metrih odnehali zaradi globokega snega. Grošelj in Božič sta si vzela šest dni odmora in potem dohitela makedonske alpiniste na taboru 2. Poleg Borčeta Jovčevskega in Dimitra llievskega sta bila na dvojki še dva Šerpa. Sledil je vzpon vseh šestih do trojke in 9. maja še do štirice (7900 m) na južnem sedlu. Naslednjega dne so vzpon začeli ob treh zjutraj, nadaljevala pa je le peterica. Jovčevski je namreč ostal na južnem sedlu. Vse do 8500 metrov so bile razmere zelo dobre in tudi vreme odlično. Toda do tja so porabili precej časa. Oba Šerpa sta plezala brez kisika, zraven pa sta nosila še vsak po dve jeklenki za Ilievskega. Ob petih popoldne so dosegli južni vrh, ki je 100 metrov nižji od glavnega. Tu je zmanjkalo kisika Grošlju in zaradi tega je seveda zaostal. Oba Šerpa sta bila prva na vrhu, takoj za njima Božič, ki je potem počakal še Ilievskega. Pri sestopu so na vrhu Hillaryjeve stopnje srečali Grošlja, ki je uspel splezati na vrh ob pol osmih zvečer in se seveda takoj obrnil. Treba je razumeti, da noč kljub dobremu vremenu predstavlja na tej višini skrajno resno situacijo, v kateri človek po celodnevnem plezanju komaj (ali pa tudi ne) obvlada položaj.

SEDEM OSEMTISOČAKOV - Viki Grošelj.

Na sestopu sta bila Božič in Ilievski najprej skupaj, ker pa je makedonski alpinist imel kisik, je Božiču ušel. Grošelj je bil medtem očitno dovolj hiter, da je ujel Božiča in potem prišel do štirice kakšne četrt ure pred njim. Ilievskega pa ni bilo nikjer. Bil je pred njima in vzrok njegovega izginotja po vsej verjetnosti nikoli ne bo do potankosti pojasnjen. Grošelj je potem naslednji dan skupaj z Jovčevskim (in Šerpama) sestopil do dvojke. Božič je ostal še na južnem sedlu za primer, če bi se Ilievski vendarle prikazal. In ker se stanje ni spremenilo, je jasno potem sestopil naravnost do baze, ki sta jo istega dne iz dvojke dosegla tudi Grošelj in Jovčevski.
Jugoslovanski alpinisti so spomladansko himalajsko sezono zaključili izredno uspešno. Poleg severne stene Jannuja še Lotse in Everest. Vendar Everest z grenkim priokusom tragične nesreče Ilievskega. Bil je prvi makedonski alpinist, ki se je povzpel na kakšen osemtisočak. Seznam jugoslovanskih alpinistov, ki so splezali vsaj na enega izmed vrhov prek 8000 metrov, je povečal na številko 28. Število posamičnih vzponov na osemtisočake pa je zdaj že pri številki 46.
Viki Grošelj je svojim prejšnjim petim (Makalu, Manaslu, Broad Peak, Gašerbrum II, Čo Oju) vrhovom, ki segajo čez magičnih 8000 metrov, dodal torej še dva. Do vseh štirinajst mu jih manjka še enkrat toliko. Stipe Božič pa je poleg Manasluja zdaj že dvakrat osvojil najvišji vrh na svetu. Doslej je na Everest 16 alpinistov splezalo najmanj dvakrat (od tega eden celo petkrat, sedem štirikrat in trije po trikrat). Iz Evrope je poleg Božiča le še Reinhold Messner. Naši alpinisti so do sedaj splezali na deset osemtisočakov (eden od teh je stranski vrh), med glavnimi vrhovi pa jim manjka še K2, Kančendzenga, Nanga Parbat, Anapurna in Šiša Pangma.
Grošelj in Božič sta se zaradi fizične in psihične utrujenosti odločila, da Nanga Parbat, ki sta ga imela v načrtu za letos, izpustita. Po mojem mnenju
pravilna odločitev, saj bi morala na pot praktično teden dni po prihodu iz Nepala. Do jeseni bo dovolj časa za priprave na Šiša Pangmo, ki je za sedaj še v negotovosti. Zaradi neredov na Kitajskem je dostop v Tibet, s tem pa tudi pod Šiša Pangmo, še zaprt.
Glavni sponzorji Grošlja in Božiča so bili:
Vaude (ZRN), KOTG PZS, PD Ljubljana Matica, Rašica, Kolinska, Marjan film Split, Slobodna Dalmacija Split.
Na pomoč pa so priskočili še: ZTKO Ljubljana, Jelovica Škofja Loka, Obrtno združenje Radovljica, Meško Zvonko, Chemo servis Ljubljana, Tone Gaber Chicago, Loterija Slovenije, Vega Iskra, Cankarjev dom Ljubljana, Založba Obzorja Maribor, Slovenijašport Ljubljana, Medex Ljubljana, Lorbek vrvna tehnika Izola, COŠ Tine Rožanc Pirniče, Nedeljski Ljubljana.

TOMO ČESEN

Amaterski alpinistični film ta teden v CD
30. maja se obeta zanimiv večer - Obiskovalci si bodo lahko ogledali sedem zanimivih del
LJUBLJANA - Pred velikim festivalom v Trentu bomo tudi pri nas imeli podobno, seveda precej manjšo prireditev. Tudi letos bo namreč v Cankarjevem domu pregled amaterskega alpinističnega filma, za katerega lahko rečemo, da je že tradicionalen, saj je bil prvi leta 1983. Tako si bodo obiskovalci lahko 30. maja ogledali zanimive zapise na filmu in videu. Vztrajna organizatorka in pobudnica teh pregledov Neva Mužič je ob pomoči Toneta Škarje in Aleša Rotarja izbrala sedem zanimivih avtorskih del.
Lahko si bomo ogledali filmski zapis Luke in Davorja Karničarja o ekstremnem smučanju v Dolgem hrbtu in z vrha Triglava iz leta 1987, kar je gotovo redka priložnost. Zaokroženo zgodbo o potovanju in plezanju v Peruju, natančneje v Cordilleri Blanci, je prispeval Rok Preložnik. Filmski zapis Petra Markiča govori o šoli v Manangu. Čeprav smo posnetke iz tistih krajev že večkrat videli, je Markičev film z izdelanim pristopom vsekakor zanimiv. Vzpon odprave AO Rašica na sedemtisočak Trisul po prvenstveni smeri Aleša Kunaverja v zahodni steni ter polet Vlaste Kunaver in Sandija Marinčiča s padalom z vrha sta posnela Vanja Matijevec in Lado Vidmar. Danilo Tič pa je zastopan kar z dvema filmoma. Prvi govori o težkem prvenstvenem vzponu na Šivling v Garvalu, drugi pa o lanski odpravi na K2. Oba odlikuje neposrednost zapisa, ki je včasih posnet v prav nemogočih okoliščinah, dodana pa je tudi zanimiva osebna nota.
Seveda filmi še niso na profesionalni ravni, navsezadnje so posneti predvsem za lastno veselje in zaradi dokumentacije. Opaziti pa je, da nekateri avtorji presegajo zgolj dokumentarno raven. Zatika se tudi pri opremljanju. Tako praviloma manjkajo pojasnila o gorah, kdo je plezal, kje ter kdaj so bili zapisi posneti ter celo podpisi avtorjev. Prav bode pa v oči odsotnost zapisov o prostem plezanju in tekmovanjih. Zaradi atraktivnosti so prav slednja lahko pravi medijski dogodki, posebej primerni za snemanja. Kakor je razvidno iz programa, so sicer zastopane skoraj vse podobno atraktivne dejavnosti iz širšega spektra alpinizma. Tako je obiskovalcem zagotovljen zanimiv večer.

A.R.

V Leedsu prvič za točke SP
Tekmo svetovnega pokala v plezanju dobila Anglež Moffat in Erbensfieldova z Aljaske - Tadej Slabe na odličnem 14. mestu
KRANJ - Od 18. do 20. maja je bilo v Leedsu v Veliki Britaniji prvo tekmovanje letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju. Pomerilo se je 63 plezalcev in 30 plezalk iz 18 držav, med katerimi je sodelovala tudi naša reprezentanca.
Tekma se je začela 18. maja z britanskim odprtim prvenstvom in 15 najboljših v moški konkurenci se je uvrstilo na mednarodno odprto prvenstvo, ki je bilo naslednjega dne. Najboljših 15 iz tega tekmovanja pa se je potem uvrstilo naprej na tekmo svetovnega pokala. Nanjo gredo direktno tekmovalci državnih reprezentanc, ker pa imajo nekatere države mnogo več zares vrhunskih plezalcev, jim takšen način omogoča sodelovanje izven te kvote. Pri ženskah se je najboljših pet iz britanskega odprtega prvenstva uvrstilo direktno na tekmo svetovnega pokala. Našo reprezentanco so pri fantih sestavljali Tadej Slabe (AO Matica, Avventura), Marko Lukič (K2 Šport), Vili Guček (AO Trbovlje) in Igor Jamnikar (AO Matica). Ženski del pa Metka Lukančič (AO Trbovlje) in Mojca Oblak (AO Vrhnika); ko smo že pri tem, je treba omeniti, da je bilo veliko pripomb na sestavo ženske reprezentance.
V polfinalu je bil med našimi daleč najuspešnejši Tadej Slabe, ki je imel deseto mesto s 4. višino, s tem pa se je uvrstil tudi v finale. Drugi naši ga niso dosegli. Marko Lukič je bil zelo soliden na 25. mestu (13. višina), kjer pa je bilo poleg njega še 25 plezalcev. Jamnikar je zasedel 57. mesto, Guček pa 60. od skupno 63 tekmovalcev. Pri dekletih je bilo že na začetku jasno, da si ne moremo obetati veliko. Oblakova je bila na koncu na 28. mestu, Lukančičeva pa mesto za njo med 30 tekmovalkami. V sklepni del tekmovanja se je med fanti uvrstilo 15 najboljših, pri dekletih pa 12 najboljših iz predtekmovanja. Finalne moške smeri ni nihče splezal do vrha, vendar so Moffat (GB), Raboutou (F) in Nadin (GB) dosegli isto višino. Superfinale je prinesel veliko veselja za domače gledalce. Jerry Moffat je bil najboljši in celotno smer splezal prav do konca. Tedaj Slabe je že z uvrstitvijo v finale dosegel odličen rezultat in na koncu osvojil 14. mesto. Med drugim je premagal npr. Skinnerja, Tribouja, Moona, Pollita itd. Tako je pokazal, da se na tekmovanjih lahko kosa s širšim svetovnim vrhom in na prihodnjih tekmah lahko z malo sreče od njega pričakujemo še več. Sicer pa je bilo med 15 finalisti kar 6 Angležev in 5 Francozov.
V ženski konkurenci je bilo med 12 tekmovalkami kar sedem plezalk iz Francije. Kljub takšni premoči pa niso mogle dobiti zmagovalke. Robin Erbensfield iz Aljaske (nastopili so ločeno od ZDA) je bila zasluženo prva, za njo pa se je zvrstilo pet Francozinj. Ob tem je treba povedati, da na tekmovanju ni nastopila Američanka Lynn Hill, ki je v francoskem Bouuxu doživela hudo nesrečo. Pri prevezovanju na varovališču je padla na tla, 30 metrov globoko. Na srečo je ostala živa, vendar pa zelo poškodovana.
V finalnih tekmovanjih tudi ni več veljalo pravilo držanja oprimka 2 sekundi, pravilo torej, ki je na tekmi v Zagrebu povzročilo toliko razburjenja. Vse kaže, da se v prihodnje ta stvar ne bo obdržala na tekmah. Prihodnje tekmovanje, ki se ga bodo udeležili naši plezalci, bo v Marseillu od 10. do 11. junija, potem pa jih od 16. do 17. junija že čaka druga tekma za svetovni pokal v La Ribi v Španiji.
Rezultati iz Leedsa - moški: 1. Moffat (GB), 2. Raboutou (F), 3. Nadin (GB), 4. Carlos (Španija), 5. Ghersen (V) in Vincent (GB), 7. Edlinger (F), 8. Leach (GB), 9. Masterson (GB), 10. Glowacz (ZRN), 11. Duboc (F), 12. Godoffe (F), 13. Steulet (CH), 14. Slabe (YU), 15. Myers (GB).
Ženske: 1. Erbensfield (Aljaska), 2. Pattisier (F), 3. Raybaud (F),
4. Dalmasso (F), 5. Labrune (F) in Destivelle (F), 7. Ossius (ZDA) in Pons (I), 9. Cole (ZDA), 10. Jovane (I), 11. Richer (F) in 12. Galland (F).

TOMO ČESEN

Izpiti za gorske vodnike sredi junija
Podkomisija za gorske vodnike pri PZS razpisuje izpite za gorske vodnike in prijave je potrebno poslati do 15. junija na PZS. Poleg splošnih pogojev (dobite jih na PZS) je potrebno plačati še 3.000 din, obvezna pa je prisotnost na seminarju, ki je bil 23. aprila, ter na seminarju, ki bo 6. junija. Ob prijavi za izpite je potrebno poslati priloge, ki izhajajo iz pogojev v razpisu.

Ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS bo od 9. do 11. junija priredila tečaj pod Grossglocknerjem. Prvi del bo zajel praktični prikaz gibanja naveze na ledeniku, uporabo alpinistične opreme in reševanje iz ledeniške razpoke, v drugem pa je predviden vzpon na Fuscharkarkopf in Johanisberg. Ker je število mest omejeno (30), naj se interesenti prijavijo do 6. junija na PZS. Razpis velja tudi za inštruktorje. Cena je 120.000 din in 150-200 Asch za stroške prenočevanja in cestnine.

V Trentu 90 filmov
Organizatorji filmskega festivala alpinističnih filmov v Trentu so v kratki informaciji sporočili letošnji program in nekatere najpomembnejše filmske naslove, ki se bodo potegovali za »encijane« in letos tudi prvič za denarne nagrade. Mimogrede: letošnji grand prix bo nagrajenemu avtorju prinesel okroglih 40 milijonov lir.
Na festivalu sodelujejo 19 držav z 90 filmi v tekmovalnem programu. Med njimi je tudi slovenski film Magična linija Matjaža Fistravca, ki je programiran 1. junija v večerni projekciji v zelo hudi konkurenci dveh francoskih filmov (o lanskoletni ekspediciji na Everest) pa japonskem neposrednem televizijskem prenosu osvojitve Everesta.
Med 90 filmi, kolikor jih je selekcijska komisija uvrstila v tekmovalni del festivala je 26 alpinističnih, 22 raziskovalnih, 26 avanturističnih, 13 športnih filmov, prišteti pa moramo še 8 celovečercev z gorsko tematiko. Junaki alpinističnih filmov, ki jih bomo videli v Trentu so nekateri proslavljeni alpinisti Jerzy Kukuczka, Jean Marc Boivin, Patrick Edlinger, Catherine Destivelle, Christophe Profit. Med filmskimi avtorji pa se bo Matjaž Fistravec soočal s Gerhardom Baurjem, Nicolasom Philibertom, Laurentom Chevallierom, če omenim samo najbolj znane in uveljavljene.
Festivalsko žirijo sedmih članov, v kateri je tudi jugoslovanski režiser Vatroslav Mimica, vodi znani italijanski filmski kritik na RAI Claudio Fava.
Med spremnimi prireditvami festivala ne gre prezreti 3. mednarodne razstave knjig o alpinizmu in alpinistih (letos prvič se bodo predstavile tudi slovenske založbe), podelitve italijanske literarne nagrade ITAS, že tradicionalna okrogla miza pa bo letos posvečena temi meje avanturizma. Kot udeležence te zanimive debate so organizatorji povabili Reinholda Messnerja, Christopha Profita, raziskovalca Alfonsa Vincija, prekooceanskega jadralca Pierra Sicourija in mnoge druge.

TONE FRELIH

Treking po Nepalu
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS organizira tudi letos vodeni treking po Nepalu. Kandidati naj dajo svoj naslov na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana. Sredi junija jih bo KOTG povabila na skupni sestanek, kjer se bodo dogovorili o vseh podrobnostih.

Korak do sanj Iztoka Tomazina
Založba Obzorja je izdala že 33. knjigo (naše edine planinske) knjižne zbirke Domače in tuje gore. Korak do sanj je naslov (podnaslov: Ameriški dnevnik) dela, s katerim se predstavlja Tržičan Iztok Tomazin. Knjigo je uredil Franc Vogelnik, risbe so delo Danila Cedilnika.

Uspešen zaključek tečaja
Alpinistični tečaj, ki ga je pripravil alpinistični odsek Slovenskega PD v Trstu, je letos končalo rekordno število - 18 mladih. Tudi po mnenju inštruktorjev je bila to ena najboljših akcij AO v zadnjem času.

Z balonom nad Everest
Chris Bonington (54), slavni britanski alpinist, vodja odprave, ki je prva preplezala JZ Everesta, se pripravlja na novo avanturo. S filmskim snemalcem Markom Haroldom namerava avgusta ali septembra z balonom poleteti nad Everest. Naprava, iz katere naj bi snemali vrh (in dogajanje na njem) z vsega 30 m, jih bo stala okoli 70.000, celotna akcija pa kar 870.000 dolarjev.

Kmalu že koledar za leto 1990
Komisija za odprave v tuja gorstva izda v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenijo vsako leto stenski koledar s planinsko ali alpinistično tematiko. Koledar za leto 1990 bo nosil naslov Triglavski narodni park in bo na voljo že od 10. junija dalje.
Njegovo vsebino dovolj jasno opredeljuje že naslov: gore, gozdovi, živalstvo, naselja, šport - torej narava in človekove dejavnosti v najlepšem področju naših gora. Koledar bo imel 13 barvnih slik velikega formata, 36 slik manjšega formata, na zaključnem listu pa bo zemljevid področja ter opis v slovenskem in angleškem jeziku. Vsa pojasnila dobite v pisarni PZS (tel. 061 312-553 ali 315-493) pri tov. Franju Zupančiču. Na ta naslov pa seveda lahko sporočite približno količino, rok dobave in način plačila. KOTG bo natisnila tudi manjši koledar Vertikale 90 s posnetki športnega plezanja, alpinizma in alpinističnega smučanja. Prodajni pogoji - bodo podobni kot pri večjem koledarju.

Še dve v Tulovih gredah
Spet se je oglasil Edin Durmo iz Zenice. Zelo vesel je Golnarjevega vodnička Tulove grede, ki mu je omogočil spoznati še eno novo območje. Preplezal pa je tudi dve novi smeri: sam Supertramp (III-IV) desno od Vikinške, z Zoranom Jakopovičem pa Narcis (IV+/III-IV) v JV delu masiva.

Gorniška pot Vodeba in Župančiča
»S potjo PP sva z Urošem sklenila svojo gorniško pot,« je v uvodu zapisal Dušan Vodeb. »Doživljala sva jo skupno in hkrati vsak po svoje. Kot imperativ v življenju gornika. Gore so nama bile pomembnejše od vsega, bile so vir spoznanj, doživetij in najgloblja potreba. V takem okviru se je rodilo in ohranjalo najino tovarištvo skozi dolgih 55 let.«
Pot iz Planice na Pokljuko sta skupno poiskala in prehodila Jeseničan Uroš Župančič in Mariborčan Dušan Vodeb v letih 1972-79. V našem gorskem svetu predstavlja svojevrstno novost: na njej ni ne klinov in ne jeklenih pletenic, pa tudi žigov ne, kontrolnih točk in podobnega. Po sledeh gamsov in drobnice ter lovskih poteh prehaja PP pod stenami vršacev. Ni za vsakega, čeprav ne gre za alpinistično turo. Namenjena je starejšim alpinistom in gornikom, ki so sposobni poiskati prehode v brezpotju, tudi malo poplezati (redko do III. stopnje) ali pa bivakirati pod skalo.
Spočetka sta PP omenjala kot sprehajalno pot in ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav sta jo želela »podariti« naši planinski organizaciji, da bi jo sprejela v program nadelanih poti. To sta hotela storiti v začetnem navdušenju nad potjo, ko nista mislila na nič drugega kot le na to, da bi z njo seznanila kar največ obiskovalcev gora. Potem pa sta svoje mnenje korenito spremenila in prav je tako, sicer ne bi imeli »gorniške« poti.

FRANCI SAVENC

Oznake: ALP, AN, , BIB, HIM, PLE, PrV, USP
eXTReMe Tracker