Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Novi predor pod Simplonom

četrtek, 9. november 1922, ob 21:28, Boris Štupar, ogledov: 1146

Jutro (1922), Iz življenja in sveta: Dne 16. oktobra se je začel redni železniški promet tudi na drugem tiru v simplonskem predoru.

Od decembra do začetka oktobra so se izvršila še zaključna dela v predoru in sedaj je podjetje uspešno končano. Prvi simplonski predor je dolg 19.803 km, drugi 19.825 km; začenjata pri mestu Brieg ob gornjem Rodanu v Švici in končata pri Iselle na italijanskih tleh. Nekako štiri sedmine tunela leži v italijanskih tleh.

Prvi tunel se je začel graditi l.1898. Široko gorovje je bilo treba prevrtati čisto na vznožju, okrog 2100 pod površino Pričakovati je bilo velikih težav, vsled visoke temperature kamenin. ki so jo na podlagi izkušenj pri drugih tunelskih zgradbah cenili na 42—45° C. V resnici pa je narasla toplota v dolžini 2 km celo čez 50° C in je dosegla maksimum s 56° C! V predoru, v zraku, prenasičenem z vlago, učinkuje toplota nad 25° C škodljivo na zdravje in delazmožnost človeka, pri temperaturi preko 35° C pa delo sploh neha. Treba je tedaj toploto zmanjšati s tem, da se privede umetno obilo zraka, ki se z mrzlo vodo na mestih dela občutno oblaja in ki naj zamenja vsled dihanja in škodljivih ter eksplozivnih plinov pokvarjeni zrak.
Ker pa bi bilo pumpanje zraka po ceveh predrago in prepočasno, so napravili vzporedno z glavnim predorom še en predor, po katerem so pumpali svež zrak noter, ga provajali po vmesnih zveznih probojih v glavni tunel in po tem zopet nazaj na prosto.

Z delom so začeli na dveh straneh, torej iz Švice in iz Italije. Iz gospodarskih razlogov 60 najprej glavni tunel izdelali za enotirni promet, dočim naj bi vzporedni predor ostal neizgotovljen, dokler bi se ne pokazala potreba za dvotirni obrat. Le v sredi so porabili na razdalji 500 m tudi drugi predor ter uredili nekak kolodvor, kjer so se vlaki lahko srečavali. Ta naprava ostane tudi sedaj, tako da bo mogoče prevesti vlake iz prvega predora v drugega in da bo lažje izvršiti eventualne reparature na eni ali drugi polovici vsakega tunela.
Vendar so mogli že 24. februarja. 1905. končati predor sam in v juniju 1906 se je otvoril v njem železniški promet.

Z delom v drugem simplonskem predoru so pričeli na severni strani v decembru l. 1912. na južni strani pa v aprilu 1913. Vojna doba je delo znatno ovirala: na severni strani se je moralo delo v avgustu l. 1911. Ustaviti in je počivalo do začetka l. 1916. V poletju l. 1917. se je moralo radi civilne mobilizacije v Italiji delo na južni strani popolnoma ustaviti: manjkalo pa je le še 2,5 km. Spočetka so poizkušali, dogotoviti ta preostali kos proge s severne strani, kar pa se je le deloma posrečilo: 1900 m je ostalo še vedno nedodelanih, ko so morali koncem leta 1918. vnovič prekiniti delo. Šele leta 1920. so začeli znova. Sedaj je podjetje dokaj hitro napredovalo in do 16. oktobra letos se je tudi v drugem predoru otvoril promet Interesantno je, da so bile težave v drugem tunelu manjše nego v prvem, pri čemer je treba seveda vzeti v račun bogate izkušnje, pridobljene tekom gradnje prvega predora. Drugi tunel je izvrtan v razdalji 17 m od prvega, računano od osi do osi. Inženjerji, ki so bili zaposleni pri gradnji, so prišli med delom do naziranja, da bi bile težave pri drugem tunelu še manjše, ako bi izbrali za razdaljo med obema predoroma dolžino 40—50 m. Natančnejši študij gradbenih metod in izkušenj bo vsekakor za nadaljnja dela pri predorih silne koristi.

Jutro, 9. november 1922
 

eXTReMe Tracker