Delo, Šport: ... Grošelj na šesti osemtisočak
Česen v steni Kumbakarne

Številni jugoslovanski alpinisti letos z različnimi cilji v Himalaji - Sedanje odprave so precej drugačne kot pred desetletjem
LJUBLJANA - Prek Zagreba, Amsterdama in New Delhija sta minulo sredo odpotovala v Himalajo slovenska alpinista Tomo Česen in Viki Grošelj vsak s svojim velikim ciljem: Česen namerava sam in seveda v alpskem slogu splezati novo smer v veličastni severni steni 7710 metrov visoke Kumbakarne, kot je nepalsko ime za Jannu, Grošelj pa se bo v baznem taboru štirinajst dni peš hoje iz Katmanduja pridružil makedonski alpinistični odpravi, ki je sklenila splezati na Mount Everest, ter skupaj s svojim alpinističnim kolegom Stipetom Božićem, ki je tudi odpotoval z njim, priti na najvišjo goro sveta.
Grošljev odhod v Himalajo je del njegovega načrta, da bi priplezal na vseh 14 osemtisočakov, kolikor jih je na Zemlji: zdaj jih ima »v žepu« že pet. Če mu bo v razmeroma kratkem času uspelo priti na Everest, bo poskusil splezati še na sosednji Lotse.
Konec maja se bo vrnil v Ljubljano, že poleti pa odpotoval v Pakistan, kjer bo poskusil priplezati na Nanga Parbat. Za jesen ima še dve železi v ognju: če mu zdaj ne bo uspelo priplezati na Everest, bo ponovno poskusil z zagrebško odpravo, prav tako pa bo odpotoval s slovensko odpravo, ki se bo jeseni spopadla s tibetanskim Šiša Pangmo. Vse Grošljeve podvige bo posnel na filmski trak njegov spremljevalec Stipe Božić, ki je doslej že stal na dveh osemtisočakih.
Na tiskovni konferenci pred odhodom v Himalajo je Viki Grošelj dejal, da zdaj z Božićem nimata vsaj težav z opremo, kajti njun sponzor, zahodnonemško podjetje Vaude, jima je za sedanjo pot dala za 7000 mark opreme - in seveda lične velike reklamne razglednice z že napisanimi naslovi po vsem svetu, ki jih bosta oddala v Nepalu. Tako bo ves svet zvedel o sponzorju in o obeh jugoslovanskih alpinistih.
Tomo Česen je odpotoval v Himalajo z zdravnikom Janijem Kokaljem. Tam se bo poskusil v novi smeri severne stene Kumbakarne, ki so jo do vrha poskušali preplezati že nekateri vrhunski plezalci, vendar doslej še ni nikomur uspelo. Če bo Česnu ta podvig uspel, bo to nov korak v himalajizmu, kajti doslej še ni nihče preplezal tako visoke stene na tako visoko goro.
»Na to odpravo sem se pripravljal dva meseca«, je dejal na tiskovni konferenci Tomo Česen. »S seboj imam tako malo prtljage in opreme, da sem doma nekajkrat razmetal nahrbtnik, ker se mi je zdelo, da sem marsikaj pozabil - pa nisem nič. Predvidoma se vrnem v Slovenijo konec maja, če pa bo mogoče, čim prej, kar je seveda predvsem odvisno od vremenskih razmer«. Tudi Česen zaradi sponzorjev iz tujine nima zdaj nobenih težav z opremo.
Sicer pa ima Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije za letos še več ekspedicijskih načrtov. Osrednji in najtežji del južnega ostenja 6454 metrov visokega Bagiratija III v Indijski Himalaji nameravata splezati Franček Knez in Silvo Karo, meddruštvena odprava PD Rašica in Ljubljana Matica pa ima v načrtu prvi jugoslovanski vzpon na Nanga Parbat (8125 m), kamor namerava splezati tudi ena od naših alpinistk in doseči jugoslovanski ženski višinski rekord; z vrha namerava eden od alpinistov skočiti s padalom, eden pa se smučati z vrha; v celoti bo to vzpon v alpskem slogu. Na Šišo Pangmo (8046 m) bo poskusilo nekaj slovenskih navez preplezati nove smeri v jugozahodni steni. Koroška odprava načrtuje direktno smer v severni steni Gangapurne (7455 m), alpinisti Železničarja iz Ljubljane načrtujejo vzpon na himalajsko lepotico Ama Dablam (6812 m) po še nepreplezani severozahodni steni, do deset slovenskih alpinistov se bo pridružilo zagrebški odpravi na Everest (8848 m), če bodo zbrali dovolj denarja, trije alpinisti pa bodo poskusili priplezati na najvišji vrh Antarktike Vinson Masif (5139 m).
Kako je mogoče, da lahko letos, v letu jugoslovanske in slovenske denarne krize, gre na pot v Himalajo toliko naših odprav? »Deloma vrhunske alpiniste podpirajo sponzorji iz tujine,« je dejal Viki Grošelj, »deloma pa gre zdaj za popolnoma drugačne odprave, kot so bile včasih. Medtem ko je pred desetletjem šla na pot ena sama velika odprava, v kateri je bilo 14 alpinistov, lahko gresta zdaj po dva alpinista - na sedem odprav.«

MARJAN RAZTRESEN

Žrtve plazov
OTTAWA - Kanadska lavinska služba je objavila pregled nesreč za obdobje 1969 - 1987. V tem času je na njihovem območju pod snežnimi plazovi umrlo 131 ljudi. Tudi pri njih največji delež (37) pripada smučarjem, ki si zažele »bele opojnosti« izven organiziranih smučišč, visok je delež umrlih alpinistov - 27, nepoznavalce razmer pa preseneča tudi delež (14%) žrtev, ki so označeni kot uporabniki motornih sani; kanadska pokrajina je precej drugačna od evropske, zato se v veliki meri razlikuje tudi aktivnost. Pomemben je tudi podatek, da je kar 62% zasutih v plazu umrlo zaradi zadušitve in le 27% zaradi telesnih poškodb. Sicer pa so v obdobju 1979 - 87 plazovi zagrnili povprečno po sto ljudi na leto, večino pa so rešili, zahvaljujoč pravočasni pomoči v - manj kot 30 minutah.

Naše gore - v angleščini
Slovenske gore je Cankarjeva založba prvič izdala leta 1981, sedaj pa smo to pomembno delo dobili tudi v angleškem jeziku - Lepo darilo
LJUBLJANA — Čeprav segajo Alpe prek sedmih držav, na našo domovino pa jih odpade najmanjši del, smo nanje nadvse ponosni. In ko je 1981 pri Cankarjevi založbi izšla knjiga SLOVENSKE GORE, smo dobili v njej močno orožje za predstavljanje: odlično napisan tekst o skoraj vsem, kar zadeva naše gore in ljudi v njih, ob tem pa še odlične fotografije ter najpomembnejše podatke.
Knjiga je seveda kmalu pošla, 1986 je bila natisnjena druga, izboljšana izdaja ... sedaj pa je pred nami tudi že težko pričakovana angleška izdaja.
Tisti, ki pogosteje prelistava Slovenske gore, njeno vsebino pozna. Za uvodnikom Matjaža Kmecla, ki mu v angleški izdaji sledi nekaj napotkov prevajalca Martina Cregeena, je vodilni sestavek Ivana Gamsa Gore. Sledijo, dosledno enobesedni naslovi: Rastline (Tone Wraber), Gozd (Dušan Robič), Živali (Janez Gregori), Človek (Tone Cevc), Raziskovanje (Drago Meze), Planinstvo (Tone Strojin, Tine Orel), Beseda (Franc Vogelnik), Glasba (Marijan Lipovšek), Podoba (France Zupan), Fotografija (Mirko Kambič), Film (France Brenk), Boj (Tone Svetina) in Varstvo (Peter Skoberne). V angleški izdaji je večja novost spet šele v Dodatku - (barvna) karta 1:500.000, ki dovolj pregledno prikazuje glavne gorske skupine in izhodišča za njih obisk. Seznam dvatisočakov - kaže - ni doživel novih sprememb, povsem na novo pa je bil pripravljen pregled naravnih znamenitosti s seznami zavarovanih cvetic, živali itd. Pozabili niso tudi na izčrpen adresar, kjer bodo bralci lahko dobili razne informacije, seznama poti in (najbolj znanih plezalnih) smeri pa sta spuščena.
Knjiga Mountains of Slovenia je izšla v povsem enakem formatu kot izvirnik - 20 cm x 28 cm, ima enak obseg (336 strani) in 460 izbranih barvnih fotografij, ki jih je prispevalo 59 avtorjev. Prevod je delo Martina Cregeena, Angleža, ki že nekaj let živi v Sloveniji. Škoda pa je, da se je Cankarjeva založba odločila za sorazmerno majhno naklado (3000 izvodov). Res je sicer, da je danes pravi podvig izdati tako bogato opremljeno knjigo, toda pomislimo: kolikokrat so odgovorni v delovnih (in drugih) organizacijah v zadregi, ko morajo izbrati darilo za tujca!? Ob primerni akciji bi morda (subskripcijsko, za zagotovljenega kupca) lahke natisnili nekaj knjig tudi za njih, če ne drugače pa morda s primernimi mutacijami. Bilo bi to kot nalašč za predstavljanje naše dežele, dežele s sončne strani Alp.

FRANCI SAVENC

Po navpični steni
ZAGREB, 9. februarja - Nedavno dvoransko tekmovanje v športnem plezanju je bilo prvo pri nas, glede na privlačnost prireditve pa gotovo ne bo treba dolgo čakati na ponovitve (Foto: Marko Marinšek)

Vodniški servis MK PZS
LJUBLJANA - Gorsko vodništvo je v večini alpskih dežel zelo razvito, izjema je pravzaprav le Slovenija. Res je sicer na naših tleh le majhen delež Alp, toda zanimiv je tudi drugi gorski svet, obiskovalcev, tudi iz tujine ne manjka ... To so bila osnovna vodila pri ustanavljanju »Vodniškega servisa Izidor« v okviru Mladinske komisije PZS.
Program Vodniškega servisa Izidor je osnovan na izkušnjah pri dosedanjem vodenju planinskih akcij in delu v MO. Večina dejavnosti bo posvečena vodenju planinskih izletov in turnih smukov. Cilj si lahko izberete sami, pravijo, sodelavci servisa pa bodo prevzeli organizacijo, pripravili prevoz, oskrbeli vodnike, zavarovali udeležence ... občasno pa nameravajo organizirati tudi izlete po njihovi izbiri in jih ponuditi javnosti. Za tiste, ki jim le dan ali dva nista dovolj, pa so pripravljeni organizirati tudi tabore, katerih programi so lahko sila različni, zajemajo lahko tudi osnove plezanja, jamarstva, aktivnosti na divjih vodah, jadranje ... Predvsem mlajšim namenjajo program planinske šole, aktualen v vseh letnih časih, šolam izvedbo športnih dni s planinsko vsebino, pripravljeni so tudi na predavanja z diapozitivi in krajšimi filmi ... Vse informacije je mogoče dobiti na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana, tel. (061) 315-493.

Vabijo na Nanga Parbat
Prihodnje leto se našim alpinistom ne ponuja Nanga Parbat (8125 m) le z rupalske, temveč tudi z diamirske strani. Bojan Šrot in AO Celje namreč vabi vse zainteresirane, da čim prej (najpozneje pa v 14 dneh) prijavijo svojo kandidaturo - pripravljenost za sodelovanje. Akcija je na programu prihodnje poletje, trajala naj bi poldrugi mesec, predvideni skupni stroški pa bodo približno 1500 USD. Ker vsi udeleženci prav gotovo ne bodo imeli enakih ciljev, bi bilo dobro, da se že med pripravami oblikujejo primerne naveze (skupine). Podrobnejše informacije nudi vodja akcije Bojan Šrot, Zagrad 56,63000 CELJE, tel. (063) 28-655.

Pišejo (tudi) o nas
Ta mesec sta kar dve ugledni alpinistični reviji predstavili del našega gorskega sveta. Italijanska revija ALP je (ob nekaj novicah, npr. o uspehih
T. Česna in novi postojanki pri Krnskih jezerih) nadvse simpatično predstavila Tulove grede; ob takih celostranskih člankih, z dvema preglednima skicama in barvno fotografijo, se mora vzradostiti tudi turistični delavec. Nekateri turisti se danes odločajo tudi po tem, če imajo v bližini kakšno primerno plezališče.
K morju je seglo tudi uredništvo nemškega Bergsteigerja V rubriki »Športno plezanje« predstavljajo Paklenico, pravzaprav Aniča kuk z njegovimi najpomembnejšimi smermi. Tri strani, celostranska (črnobela) fotografija, sheme in - za tiste, ki ne vedo - opozorilo, da se je tod snemal film o Vinetu.
Angleška revija Mountain pa ima nekaj novic o lanskih dosežkih naših alpinistov. V pregledu dosežkov v Garvalski Himalaji sta opisana vzpona na Satopant in prvenstveni v steni Meruja, poleg pa je še fotografija S stene Čo Oja.
Žal le, da se večina revij še vedno naslanja (tudi) na tuje vire, zaradi česar pride večkrat do napak ali vsaj premajhne točnosti. Pa redno prejemajo Bilten ID, nekatere revije pa imajo tudi že posebne dopisnike iz naših krajev.

Premiera v Domžalah
V ponedeljek 17. aprila ob 20. uri bo v kinodvorani Domžale prva javna projekcija filma »Cerro Torre - Južna stena«. Ob tem bodo predvajali še »Pajčevina v strehi sveta« (Osp). In »Peklenska gora«, film o prvenstvenem vzponu prek V stene Cerro Torreja. Vsi filmi so bili pripravljeni v produkciji RTV Ljubljana - Dokumentarni program.

Na štajersko - zagorske poti
ROGAŠKA SLATINA - Planinsko društvo Rogaška Slatina obvešča obiskovalce Štajersko - zagorske poti, da so prvo kontrolno točko (KT-1) premestili v bife Žurman, nasproti pokopališča Trojica (kakih 500 m stran od sedanjega, ki je bil v bifeju Tadina), ki je odprt ves dan med 8. in 20. uro.

Pisana dejavnost PD PTT Maribor
Pogovarjali smo se s predsednikom Brunom Frasom - Dobro sodelovanje s pobratenimi društvi
MARIBOR - Na občnem zboru Planinskega društva PTT Maribor so izvolili Bruna Frasa ponovno za predsednika društva. Za Delo je odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu jih zastavili ob njegovi ponovni izvolitvi.

Kakšne naloge ste si zastavili letos?
Letos bomo pripravili vsaj dve delovni akciji na Poštarskem domu pod Plešivcem, kjer bomo urejali okolje, cesto in teraso pred domom. Naš cilj je, da bi ponovno povečali število članov in dosegli vsaj tisoč članov. Zlasti si bomo prizadevali za vključitev mladih. Sodelovali bomo tudi na zboru PTT planincev Slovenije, ki bo letos 11. junija na Polževem, povezan z 20-letnico TV transverzale. Prav tako bomo navzoči na letošnjem jugoslovanskem zboru PTT planincev, ki bo na področju Varaždina v začetku julija.

Kaj lahko poveste o sodelovanju s pobratenimi društvi?
Lahko rečem, da dobro sodelujemo s pobratenimi PTT planinskimi društvi v Skopju, Novem Sadu in Tuzli. Lani smo bili organizatorji srečanja vseh pobratenih planinskih društev, ki smo ga pripravili na Plešivcu, Šentanelu in na Poljani. Letos bo maja takšno srečanje na območju Novega Sada in ga bo pripravilo tamkajšnje društvo.

Kakšen program izletov ste pripravili?
Na izletih bomo obiskali bližnje planine, pa tudi razne izletniške točke v slovenskih in jugoslovanskih planinah. Začeli bomo z izletom po Pomurju v ljutomerskih goricah, končali pa z izletom v neznano sredi oktobra. Vmes pa bomo obiskali Samoborsko gorje, Ojstrico, Vršič, Lisco, Triglav, Pohorje in druge planine.

Kakšno je sodelovanje s Podjetjem za PTT promet Maribor?
Brez sodelovanja in pomoči bi naše društvo ne moglo uresničiti svojega programa dela. Uživamo podporo direktorja in samoupravnih organov. Dobimo tudi pomoč vseh članov kolektiva, ki prispevajo del svojega osebnega dohodka za vso društveno dejavnost v okviru delovne organizacije,

Kaj pa planinska predavanja?
Tudi letos jih načrtujemo. Nedavno smo si že ogledali zanimive diapozitive Jožeta Dobnika iz PD PTT Ljubljana iz slovenskih planin in planinsko transverzalo kurirjev in vezistov Slovenije. Naš član Mirko Laure je doslej posnel že večje število planinskih izletov in potovanj v domovini in tujini (Grčija, Španija). Zelo zanimivi so tudi njegovi filmi s slovenskih in jugoslovanskih zborov planincev PTT.

MARJAN KOS