Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 03.04.1989

Delo, Šport: ... Česen sam v 2500 m visoko steno Jannuja v Himalaji

Stena, ki je še nepreplezana, je po mnenju najboljših alpinistov na svetu eden največjih problemov sodobnega plezanja v visokih gorah
LJUBLJANA - »Severna stena Jannuja je izziv najmodernejših alpinističnih trendov. To ni moja ugotovitev, ampak so jo zapisali v tujini,« je povedal pred odhodom v Nepal kranjski alpinist Tomo Česen. 7710 m visoki Jannu so osvojili leta 1962 Francozi, takrat pa ga je odprava krstila za »najtežji vrh na svetu.«

IZZIV - Severna stena Jannuja.

V severni steni te gore je ena sama smer, ki pa se glavnim težavam stene umakne. V levem delu stene so smer prvi splezali Japonci leta 1976, doslej pa je bila kljub številnim poskusom ponovljena le dvakrat. V osrednjem delu severne stene, ki je po mnenju najboljših alpinistov in poznavalcev Himalaje ta čas eden največjih problemov sodobnega plezanja v najvišjih gorah na svetu, še ni bilo uspešnega vzpona. Dvakrat - 1982 in 1987 - so poskušali Francozi, vendar brez uspeha.
Jannu se dviga v severovzhodnem delu Nepala na meji s Sikimom (Indija). Začenja ali pa končuje, kakor že vzamemo, obsežno verigo Kangchendzenge (8568), tretje najvišje gore na svetu. V verigi so južni, centralni, osrednji in zahodni vrh (Jalung Kang), ki merijo vsi nad 8000 m, tu pa je še Kangbačen s 7900 m in Jannu.
»Po prihodu v bazo imam v načrtu aklimatizacijo po okoliških vrhovih, ki merijo tja do 6900 m, hkrati pa si bom seveda temeljito ogledal steno. V taki steni, kot je Jannujeva, je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, vnaprej natanko določiti smer, zato se bo potrebno odločati sproti. Glede na izkušnje iz južne stene K 2, iz severne stene Jalung Kanga in Broad Peaka in iz številnih ekstremnih smeri v Alpah se zelo zanesem na svoj občutek,« meni Tomo Česen, ki računa, da bo steno visoko med 2200 in 2500 metri splezal v treh dneh, pri čemer pa upošteva tudi sestop po Japonski smeri, ki je tudi zahtevna. »Videl bom, kako se bo račun iztekel. Lahko bo stena terjala več časa, lahko pa tudi manj,« dodaja Česen.
»Sam ne morem napovedovati, kaj bo ta vzpon pomenil, če mi bo seveda uspel. Lahko pa rečem, da je zanj zanimanje v tujini izredno. To sem ugotovil med letošnjim plezanjem v Italiji in Franciji. Vzpon bo ocenila, kar bi sploh moralo veljati za vse naše »naj« dosežke, svetovna alpinistična javnost. Za solo vzpon sem se odločil po temeljitem premisleku. Od baze naprej bom čisto vse naredil sam. Oprema bo le najnujnejša: približno takšna, kakršno ima vsak alpinist za težje vzpone v Alpah. Dejstvo je, da se takšne stene v visokih gorah še nihče ni lotil sam,« ugotavlja Tomo Česen.
S Česnom bo odpotoval dr. Janko Kokalj iz Kranjske Gore, ki je tudi član GRS, vzpon pa bo, kolikor bo to mogoče, kajti razsežnosti himalajskih gora so velikanske, posnel, gradivo pa strnil v film za festivale v tujini.
V sredo bosta odpotovala v Katmandu tudi Viki Grošelj in Stipe Božič, ki bosta najprej naskakovala Lotse (8511), nato pa Everest. J. D.

Nuša Romih je splezala Soleo
Najboljši dosežek našega ženskega športnega plezanja - Zgodaj v Dolžanovi
KRANJ - Letošnja plezalna sezona v Dolžanovi soteski nad Tržičem se je začela neobičajno zgodaj in že takoj na začetku so naše plezalke dosegle lep uspeh. Nuša Romih (AO Tržič) je kot prva ženska uspela ponoviti Soleo (VIII+/IX-) in tako ima najboljši dosežek našega ženskega športnega plezanja spet v svojih rokah. Solea bi bila skoraj splezana že lansko jesen, ko sta bili Nuša Romih in Jelka Tajnik že zelo blizu uspeha, obema pa je spodletelo prav pri koncu. Potem se je vreme pokvarilo, dež je zmočil steno in onemogočil nadaljne poskuse. Romihova je Soleo splezala takoj naslednji dan (27. marec) po tekmovanju v Zagrebu, kjer je zasedla 6. mesto. »Očitno imam na tekmi preveliko tremo in se ne morem zbrati dovolj dobro, da bi pokazala kaj več.« Tudi pri fantih je bilo nekaj dobrih vzponov. Uroš Grilc (AO Črnuče) je na Napoleonki ponovil Romantishe strasse (7c), v Vipavi Fanatika (7c) na Obalni cesti pa Santo Esmeraldo (7c+).
Andrej Jaklič in Dorian Šuc (oba AO Kranj) sta bila v francoskem Cimai Šuc je na pogled ponovil Le surplomb des bois (7a), Jaklič pa smer Rodeo (7a) na enak način. Oba sta na pogled ponovila tudi Bains douchcs (7a). Z rdečo piko pa sta oba plezala naslednje tri težje smen: Tachao Pantin (7b), La touffe (7b+) in kot najtežjo Concerto pour Orgue, ki je ocenjena 7c.
TOMO ČESEN

Meddruštvena odprava v Hoggarju
Od 27. januarja do 21. februarja je bila v pogorju Hoggar (jug Alžirije) manjša meddruštvena odprava AO Rašica, AO Litostroj in AO Domžale. Plezali so v skupini Tezoulagov (južni, severni, Point Jean in Tezoulagov zvonik) ter v Daudi. Med pomembnejšimi vzponi naj omenimo smer Billet Kohlmann (VII-, V-VI) v južnem Tezoulagu, ki sta jo preplezala Robi Držan in Dušan Cerar. Ta dva sta v Tezoulagovem zvoniku splezala 120 metrov visoko prvenstveno smer. Težave sta ocenila VI,A0.

Ekologija, izziv civilizacije
V okviru univerzitetnega planinsko-smučarskega društva Bukovik iz Sarajeva pripravljajo v dneh od 10. do 16. aprila veliko akcijo pod naslovom »Ekologija, izziv civilizacije«. V prostorih Delavske univerze Duro Dakovič bodo razstave in predavanja znanih strokovnjakov za to področje. Dr. Radomir Lakušič bo imel predavanje, po katerem so imenovali akcijo, mr. Sevko Kadrič »Planinci so ljubitelji prirode in ekologi«, dr. Midhat Uščuplič pa »Gozdovi, ki pomenijo življenje«.

Prava alpinistična revija
Novi Alpinistični razgledi prinašajo pogovor o gorskem vodništvu, intervjuje z znanimi plezalkami in veliko poglobljenih razmišljanj
LJUBLJANA - Revija Alpinistični razgledi je prejšnji podnaslov, interno glasilo slovenskih alpinistov, zamenjala za takšnega: alpinizem in športno plezanje. To ni zgolj kozmetična sprememba, kajti revija po kvaliteti daleč presega ozke alpinistične kroge in s tem predstavlja »nevarno« (zdravo) konkurenco Planinskemu vestniku.
Vabljiva naslovnica, tehnično dovršena urejenost in preglednost (s pomočjo računalnika), solidni odtisi črno-belih fotografij, vrsta odličnih skic, karikature in domiselne šale za popestritev ... Svojevrsten pečat glasilu vtisne tudi dosledno uporabljanje novinarskih zvrsti, ki s svojo »udarnostjo« kar najbolj skušajo vplivati na mnenja bralcev. Tu mislim zlasti na uvodnik, intervjuje (tudi sposojene), okroglo mizo, in poleg analize ankete tudi veliko razmišljanj, polemik in odgovorov na prejšnje članke. Ne smemo pozabiti tudi strokovnega dela revije, ki tokrat spregovori o lednih orodjih, tkanini »goreteks«, o čevljih za turno smučanje, na koncu pa je še nekaj nasvetov pri domači izdelavi puhaste spalne vreče, vestona in vreče za bivakiranje.
Revija ubira torej sveža in privlačna pota, kar bo pritegnilo bralce in tudi dopisovalce, ki se bodo v reviji oglašali s svojimi mnenji. Takšna logika utegne še povečati naklado, s tem pa bi na žiro račun AR kanilo tudi več sredstev. Vendar je z denarjem, ki ga revija dobi zgolj od naročnine, vedno težje zadostiti rastočim stroškom tiska. Zato so oglasi (kakršen je, denimo Tecno športov zadaj na platnicah) nedvomno pametna in hkrati nujna poteza uredništva.
O vsebini pa tole. Preseneti Bine Mlač, ki namesto novega »pionirja alpinizma« ponudi poglobljena razmišljanja o ljudeh, brez katerih bi se kolo alpinistične zgodovine nemara obrnilo drugače. Piše tudi nasploh o alpinistični zgodovini, na podlagi katere bolj razumemo sedanjost. In seveda neogibno vprašanje: kdaj se bo lotil domačih pionirjev? Vprašanje je sicer preprosto, vendar se pisec zaveda, da bo z brskanjem po domačih alpinističnih spominih odprl marsikatero staro rano in »nepoklican« posegel v medsebojne razprtije (tudi) še živečih legend našega alpinizma. V sposojenih intervjujih razgrnejo svoje poglede na alpinizem in plezalstvo tri uspešna dekleta: Wanda Rutkiewicz, Luisa Jovane in Chaterine Destivelle. V domačem intervjuju pa pobliže spoznamo alpinista Toneta Golnarja, ki je med drugim naš najplodnejši avtor plezalnih vodničkov. Izvemo tudi, katere plezalno zanimive stene še namerava predstaviti v svojih publikacijah. Miro Štebe se v okrogli mizi, tudi pogovarja z gorskima vodnikoma Romanom Robasom in Stanetom Klemencem, beseda pa teče o toliko kritizirani dejavnosti pri nas: gorskem vodništvu. Ob tem drugem tudi zvemo, zakaj sta Franc Ekar in Peter Lavrič poslala protestno pismo podkomisiji za gorsko vodništvo pri PZS.
Miha Kuhar v svojih razmišljanjih (Ouo vadis - fair play) najprej izdela nekakšno lestvico najbolj populariziranih lanskih vzponov v Alpinističnih novicah in ugotovi, da je bilo poročanje o dosežkih športnih plezalcev (zlasti Sreča Rehbergerja) v primerjavi z drugimi vzponi precej zapostavljeno. Ob tem opozarja pisce AN, da nimajo enotnih kriterijev. Vendar ob tem pozablja, da je populariziranje vzponov odvisno predvsem od plezalcev samih. Kajti skorajda ne poznam primera, da bi kogarkoli pri vzponu spremljal posebni poročevalec, ki bi sproti beležil podrobnosti. Na srečo se miselnost nekaterih (največkrat pri tistih, zares vrhunskih plezalcih ali alpinistih) v zadnjem času spreminja, kajti le-ti počasi spoznavajo, da večje sodelovanje z oblikovalci Novic največkrat koristijo le alpinistom samim. Seveda kronisti tudi nikogar na kolenih ne prosimo za podatke o njihovih vzponih, če ti v svoji skromnosti želijo ostati anonimni. Ob vsem tem pa se vsiljuje tudi druga značajska poteza, ki jo (ob analizi svoje ankete) omenja tudi Franci Savenc. To je ob lastni neorganiziranosti in skromnosti, tudi lenoba, kar pa je že stara zgodba, še dodaja Savenc.

MATEJ ŠURC

Naš sodelavec Tomo Česen odpotuje v sredo v Himalajo (severna stena Jannuja). Odsoten bo kakšen mesec in pol, novice za alpinistično rubriko pa naj dopisniki pošiljajo na isti naslov kot doslej (najkasneje do srede).

Pisan spored predavanj
Med nami je že kar nekaj predavateljev, ki lahko pripravijo vrsto predavanj, toda repertoar, ki ga ima Iztok Tomazin, alpinist, gorski vodnik in reševalec, letalec z zmajem ter padalom, sicer pa zdravnik, v marsičem izstopa. 16 naslovov je na njem, od Čo Oja, na katerega se je lani jeseni kot prvi povzpel prek S stene, pa Tibeta, ki so ga ob tem spoznavali, do »Iz zakladnice življenja v gorah«. Zadnje predavanje je nekak prerez aktivnosti, od sprehodov do gora, do plezanja takega in drugačnega, smučanja ter letenja, skratka vse kar Tomazin počne v gorskem svetu. Ima pa tudi bolj poetična predavanja, npr. Slovenske gore - kako doživlja gore njih vsestranski ljubitelj, od zarje sončnih zahodov do mraka prepadnih sten in viharjev. Za dogovor mu velja pisati na naslov Iztok Tomazin, 64294 Križe 39 ali telefonirati na (064) 57-723.
Gregor Mis (Vikrče 17a, 61211 Šmartno, tel. 59-201) pa ima predavanja (celo v Avstriji) o - popotovanju po Aziji in tamkajšnjih gorah. Lani je s tovariši poltretji mesec potoval po Kitajski, Pakistanu, Afganistanu, Iranu, Turčiji, SZ in ob tem obiskal pogorja Tien Šan, Pamir in Hindukuš, večinoma tiste predele koder naši doslej še niso bili. Na predavanju, ki ga spremlja z originalno glasbo, rad pokaže tudi avtentične spominske predmete, ki jih je prinesel s poti.

F. S.

Manj članov tudi v BiH
Tudi v PZ Bosne in Hercegovine ugotavljajo, da se jim je lansko leto nekoliko zmanjšalo število članov, vsega so jih imeli 35.403. Osnovni vzrok pa je, kakor kaže, da vodstva kar 24 PD sploh niso dvignila članskih znamkic. Videti je, da se ne zmanjšuje toliko zanimanje ljudi za planinsko organizacijo, kot (še naprej) peša organiziranost.
Ugodnosti v planinskih domovih pa so še naprej dokaj velike Član planinske organizacije plača prenočišče v eni boljših postojank, v Koči na Bukoviku, le 3000 do 4500 din, študentje ob organiziranem obisku (postojanko upravlja UPSD Bukovik iz Sarajeva) pa celo le 2250 din.

Naročila sprejema PSU
Tudi Planinska zveza Hrvaške (Kozarčeva 22, 41000 Zagreb, telefon 041/448-774) ima na zalogi še precej zanimivih edicij, in to po zelo ugodnih cenah. Odličen planinski vodnik dr. Željka Poljaka Planine Hrvatske stane 20.000 din, Vodič po uredenim špiljama Hrvatske Vlada Božiča je komaj 3000 din, prav toliko kot plezalni Borislava Aleraja Klek, stijene, penjači ali pa Speleološki priročnik I. del. Planinski dnevnik s koledarom prodajajo po 5000 din, dnevnik transverzale Po planinama SR Hrvatske pa po 10.000 din, kolikor je tudi cena dnevnika Velebitski planinarski put. Karta Severnega Velebita 1:50.000 stane 6000 din, razglednice Velebita so celo le po 400 din itd.

Dela na postojankah končana
NOVA GORICA - V velikem številu so se planinci z Goriškega udeležili štiridesetega občnega zbora PD Nova Gorica. Člani društva so v zadnjih 10 letih večino moči in časa porabili za gradnjo objekta pri Umskih jezerih ter vzdrževanje drugih postojank, ki jih imajo v upravljanju. Tako so bile druge dejavnosti v društvu nekako v senci, vendar pa se bodo v prihodnje zavzeli za vzgojo mladih planincev, izletništvo, skrb za varstvo narave, je na zboru poudaril predsednik Rajko Slokar.
PD Nova Gorica ima 1424 članov. To število pa želijo še povečati. V letu 1988 so pri Krnskih jezerih odprli tretji prenočitveni objekt in s tem so v društvu končali gradbeno dejavnost. Sicer pa je zanimanje obiskovalcev gora za Krn veliko, saj so v lanskem letu tu našteli kar 5581 nočitev, največ v domu pri Krnskih jezerih.
Aktiven je bil tudi alpinistični odsek pri društvu. Njegovi člani so opravili številne vzpone. Odlično je AO izpeljal tekmovanje v prostem plezanju v dolini Bele pri Vipavi ter zbor primorskih alpinistov. Letos pa ima v načrtu tekmovanje na umetni steni v središču Nove Gorice, kar bo pritegnilo številne gledalce. Prav tako naj bi nadaljevali z organiziranjem tabora na planini Zapotok v spomin na kolega Iztoka Horvata in tabor pod Malim Koritniškim Mangartom v spomin na Pavla Podgornika in Tamaro Likar. Nov načelnik odseka je Milan Velikonja.
Kot je poudaril predsednik Rajko Slokar, je dela v društvu in v postojankah zelo veliko, krog tistih, ki so voljni pomagati, pa vse ožji. Poleg tega društvo tudi vedno ni imelo sreče pri izbiri oskrbnikov za koče, kar je terjalo dodatne napore članov društva. Velja tudi ocena, da vsi odseki niso bili aktivni, podobno velja tudi za planinske skupine po krajih in delovnih organizacijah, vendar sta izjemi skupini v Brdih in Gostolu. V okviru društva deluje tudi skupina za reševanje v snežnih in drugih izjemnih razmerah, ki se je usposabljala, ob finančni pomoči zavarovalnice Triglav, v Lepeni.

E.Č.

Uspel Kramarjev smuk
TRŽIČ - Na smučiščih na planini Javornik sta alpinistični odsek pri planinskem društvu Tržič in ŠD Lom pod Storžičem priredila tradicionalni Kramarjev smuk, tekmovanje alpinistov in planincev iz Slovenije. Tokrat so imeli velike težave z izvedbo tekmovanja zaradi pomanjkanja snega, vendar se je na koncu vse dobro končalo. Tekmovanje je bilo na progi dolgi 1200 metrov, z višinsko razliko 200 m. Nastopilo je 53 tekmovalcev in tekmovalk, največ uspeha pa je imela vrsta alpinističnega odseka PD Tržič (Jože Rozman, Janko Meglič, Igor Soklič), ki je osvojila tudi prehodni pokal. Med posamezniki so bili najboljši: pionirke, planinke: Mihevc (Tržič), pionirji: Rotar (Ljubljana), članice do 30 let: 1. Meglič (Tržič), članice nad 30 let: Ravnik (Tržič) veterani nad 45 let: Soklič (Tržič), člani od 30 do 45 let: Milan Rozman (Tržič), člani do 30 let: Aleš Rozman (Tržič). Med alpinisti je bil najboljši Jože Rozman (Tržič).

NENAD ANTONIČ

Na Poreznu 3500 udeležencev
Štirinajstega spominskega pohoda na Porazen se je preteklo nedeljo v čudovitem vremenu udeležilo 3500 pohodnikov, med katerimi so bili tudi številni vojaki iz Tolmina in Bohinjske Bele. Udeleženci pohoda so obudili spomin na marčevske dni leta 1945, ko je na pobočjih Porezna padlo 145 partizanskih borcev, udeležence pa je s toplimi besedami nagovoril predsednik organizacijskega odbora pohoda Pavle Makuc.
Večkratni udeleženci pohoda so ugotavljali, da tako prijetnega razpoloženja na tej prireditvi ne pomnijo, k brezhibni organizaciji pa je veliko prispevalo tudi prekrasno vreme.

  03.04.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti