Delo, Šport: ... Slabo vreme bo prekinilo serijo odličnih vzponov

Letošnjim prvim zimskim ponovitvam sta se pridružila še vzpona v Debeli Berti in Smeri norčkov v Šitah — Že čakali na sneženje
Pred poslabšanjem pa je bilo opravljenih še nekaj dobrih ponovitev. V severni steni Šit sta bili dve smeri preplezani prvič pozimi. Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik (oba AO Jesenice) sta 16. t. m. plezala Debelo Berto (V+, A3, 550 m). Do stika z Belač-Zupanovo smerjo sta potrebovala 8 ur plezanja, do roba stene pa še uro več. Smer norčkov (VI, A3) pa sta plezala Dare Juhant (AO Litija) in Boris Sedej (AO Idrija). Prva dva raztežaja (šla v smeri JLA) sta napela v soboto, 18. t. m., naslednji dan pa sta splezala smer do vrha. Skupno je bilo potrebnih 10 ur. Travnik tudi ni bil brez obiska, 19. t. m. sta bila v steni Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (AAO). Kot tretja sta pozimi ponovila Varianto Aschenbrennerja (VI, A0).
Janko in Milan Meglič (oba AO Tržič) sta 12. t. m. plezala v severni steni Triglava, kjer sta vstopila po Helbi (4. ZP), nadaljevala pa po Skalaški in Ladji. Teden dni kasneje sta bila v Stenarju in opravila 2. zimsko ponovitev Direktne smeri (VI, A2). Prvič je bila pozimi splezana tudi še Smer Sandija Wisiaka v Triglavu. 16. t. m. jo je sam v dobrih dveh urah ponovil Boris Sedej.
V Nad Šitom glava sta Benjamin Ravnik in Jože Uršej (oba AO Jesenice) plezala smer Yassa in za vzpon potrebovala 4 ure plezanja. Ravnik je smer ponovil prosto (VII-/V+).
Peter Poljanec (AO Idrija) in Žarko Trušnovec (SAO Tolmin) sta plezala v Vršacu in južni steni Planje. Najprej sta 12. t. m. ponovila Popoldansko smer (V, 1100 m) v prvi steni, potem pa sta teden dni kasneje ponovila še Gozdarsko smer (V, IV, 300 m) v drugi steni. To je bila verjetno šele druga ponovitev te smeri (in prva pozimi).
Nad Jezerskim sta bili ponovljeni Spominska smer dr. Chudonskega (VI-, A1/III, 200 m) in Zavrnikova v Dolški škrbini (VI, A2). Obe sta plezala Marko Fabčič in Samo Seljak (oba AO Vipava), in sicer 10. in 11. t. m. Pri Zavrnikovi smeri gre po vsej verjetnosti šele za drugo zimsko ponovitev.
Dva vzpona sta bila opravljena v severni steni Ojstrice. Bojan Pollak in Tone Škarja (oba AO Kamnik) sta v 8 urah ponovila Desno smer (V+/IV-V, 555 m), Janko Oprešnik in Boris Strmšek (oba AO Kozjak) pa sta opravila 19. t. m. verjetno 1. zimsko ponovitev (in 3. ponovitev sploh) Jančeve piramide, ki je visoka 500 metrov, ocena smeri pa je V+, A1.
Armand Polegek (AO Kozjak) in Mojca Robnik (AO TAM) pa sta bila v Škarjah.

TOMO ČESEN

Razširjenost planinstva v Sloveniji
V 180 planinskih društvih, kolikor jih je v SR Sloveniji, je bilo ob koncu lanskega leta včlanjenih 106.528 planincev, od tega 65.199 članov, 13.907 mladincev in 27.422 pionirjev. Mladih je več kot kaže podatek; zaposleni mladinci namreč plačujejo člansko članarino in so prikazani med člani. V primerjavi z letom 1987 se je število članstva povečalo za 575, lani pa sta bili ustanovljeni tudi novi planinski društvi Kres v Ljubljani in Slivnica pri Celju.
V SR Sloveniji je včlanjenih v planinsko organizacijo 5,33% stalnih prebivalcev. Največ prebivalstva je vključenega v planinska društva v občini Ravne na Koroškem, in sicer kar 23,47%, sledijo pa občine Jesenice s 16,74%, Hrastnik s 15,78%, Radovljica s 15,22%, Mozirje s 12,63%, Trbovlje s 12,40%, Tolmin s 11,46%, Tržič s 11,20%, Zagorje ob Savi s 10,60% in Ilirska Bistrica s 10,20%. Nad republiškim povprečjem je 25 občin, pod njim pa tudi nekaj takih, ki bi ob primerjavi s sosednjimi in nekaterimi drugimi občinami prav gotovo sodile med tiste nad republiškim povprečjem, kot Celje, mariborske občine, Kranj, Domžale in Slovenske Konjice. Razveseljivo pa je, da se je število članstva in s tem tudi razširjenost planinstva povečala tudi v nekaterih občinah na manj razvitih območjih ter na območjih, kjer je zaradi drugačnih navad in potreb prebivalstva razširjanje planinstva težje kot v krajih blizu gora in krajih z razvitim gospodarstvom in velikim številom zaposlenih; to so zlasti občine Šmarje prt Jelšah, Novo mesto, Brežice, Ormož, Murska Sobota, Trebnje in Črnomelj.
V gore hodi veliko več planincev, kot pa jih je včlanjenih v planinska društva. Po raziskavi, ki jo je pred leti napravila Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani, hodi v gore bolj ali manj redno trikrat več prebivalcev kot jih je včlanjenih v planinska društva; to, potrjujejo tudi podatki v vpisnih knjigah planinskih postojank. To je za njih zelo dobro in za družbo koristno, nerodno pa je le to, da taki planinci nič ne prispevajo k pokrivanju stroškov, ki jih ima planinska organizacija v gorskem svetu (vzdrževanje in označevanje planinskih poti, varovanje gorske narave, Gorska reševalna služba itd.).
Podatki o gibanju članstva in razširjenosti planinstva v SR Sloveniji kažejo, da je planinstvo kljub padcu življenjske ravni ostalo in se še bolj utrdilo kot pomembna oblika telesnokulturne dejavnosti in športne rekreacije delovnih ljudi, mladine in drugih občanov. To dobro vedo zlasti prebivalci mnogih krajev z najbolj onesnaženim ozračjem, kar potrjujejo podatki o razširjenosti planinstva na teh območjih.

JOŽE DOBNIK

V Zagrebu tudi preizkušnja v hitrosti
Tekmovanje v zagrebški dvorani Dom športov prvo pri nas v zaprtem prostoru in umetni steni
LJUBLJANA — Do tekmovanja v športnem plezanju v zagrebški dvorani Dom športov je še slab mesec dni. Organizatorji so se odločili, da poleg preizkušnje v težavnosti, ki bo štela tudi za državno prvenstvo, organizirajo tudi hitrostno tekmovanje.
Tekmovanje Art Rock 89 v Zagrebu bo prvo pri nas, ki bo v zaprtem prostoru in na umetni steni. V zvezi s tem je potrebno omeniti hvale vredno odločitev begunjskega Elana, ki se je odločil za sodelovanje. V Elanu bodo namreč izdelali plošče, ki bodo sestavljale celotno steno.
V soboto, 25. marca, se bo predtekmovanje začelo ob 9. uri. V nedeljskem finalu, ki naj bi se po načrtu začelo ob 15. uri, bo nastopilo najprej 5 najboljših žensk, pri moških pa bo nastopilo 15 najboljših. Po obeh finalnih preizkušnjah pa bo sledilo hitrostno tekmovanje, v katerem bo nastopilo 8 tekmovalcev po izboru organizatorja. Zato naj ob prijavi za težavnost posamezni odseki prijavijo tudi kandidate za hitrost, ki naj bi po finalu poskrbela za sprostitev, za zabavo. Med drugim so zagrebški organizatorji sporočili, da je prenočevanje za tekmovalce zagotovljeno v prostorih Doma športov (potrebni so armafleksi). Naj še enkrat spomnimo, da je rok prijav 15. marca na naslov: Boris Čujič, Dimitrovljeva 4, 41000 Zagreb. Zraven prijave je treba dodati potrdilo o plačani štartnini (20.000 din na osebo), ki jo pla-čate za SFK Zagreb - za Planinarski savez Zagreba (za Art Rock 89). številka žiro računa pa je 30102-678-43440.

TOMO ČESEN

Nihče ne »zaklepa« TNP
Napačno tolmačenje govoric, ki so se razširile - Uprava Triglavskega narodnega parka pojasnjuje svoje stališče v 2. številki PV
LJUBLJANA, - Začnimo tokrat listati Planinski vestnik v obratni smeri. Ko preletimo kratke društvene novice, redni pregled domače in tuje gorniške literature, se ustavi oko na odmevih na članek iz zadnje lanske številke PV z naslovom Vstopnina v Triglavski narodni park.
Najprej se bralec iz Kočevja huduje nad morebitnim ukrepom - plačevanjem vstopnine v TNP in se sprašuje, če gre upravi Triglavskega narodnega parka res tako slabo, da hoče na takšen nesmiseln način od ljudi pobirati denar?
Že takoj zatem pa TNP odgovarja, da je urednik Vestnika povzel govorice, ki so se širile v planinskih krogih in da le-te nimajo nobene osnove ter da zato ni razlogov za razburjenja, namigovanja in ugibanja. TNP v svojem pismu res poudarja zaskrbljenost nad vse večjim navalom turistov na območje parka, navaja vrsto primerov onesnaževanja in nasploh množičnega skrunjenja gorske narave. Zato na upravi razmišljajo, da bi uvedli nekakšen prispevek, tako imenovani »namenski dinar«, ki bi ga uvedli na nekaterih najbolj občutljivih mestih parka, posebej ob naravnih znamenitostih. Takšne pristojbine, ki bi jih namenjali za urejanje okolice, smo uvedli pri nas že pri vstopu v sotesko Vintgar, za ogled slapa Savice, za vstop v nekatere planinske muzeje v TNP, znani pa so tudi primeri podobnih plačevanj v drugih alpskih državah. Vendar uresničevanje takšnih idej, prepogosto naleti na razne ovire pravnega značaja,kot poudarjajo na upravi TNP. Zato so se le-ti obrnili po pomoč k republiški skupščinski komisiji za pravosodje. Odgovora ni bilo, namesto tega, je zapisano v pismu uprave parka, pa je njihova prošnja za nasvet prišla v roke nekaterim planinskim delavcem in iz tega so se izcimile govorice, da TNP hoče »zakleniti« gore slovenskim planincem. Nekaj podobnega je prišlo tudi na strani našega osrednjega planinskega glasila. Je zdaj PV grešni kozel vsega tega, češ da širi polresnice, natolcuje...? Mislim, da ne. Opozoril pa je na več problemov, med katerimi je tudi ta, da zelo šepa pretok informacij med TNP in PZS.
Žalostno, če vemo, da je planinska organizacija tudi redni član sveta Triglavskega narodnega parka.
Tudi naslednje pismo se nanaša na varstvo okolja. Bralec opozarja, da okrog spodnjega vogala Koče pri Triglavskih jezerih neznosno smrdi po fekalijah. Gre za nerodnost, napake načrtovalcev, graditeljev? Seveda je pričakovati odgovor tudi na to (vsaj za investitorje) precej boleče in neprijetno vprašanje.
Ko takole obračamo strani - od zadaj naprej - pridemo do zapisa Nade Dobnik, ki opisuje pustolovščino v družbi še dveh prijateljic, ki so tavale po brezpotjih Kurjega vrha nad Martuljkom. Na koncu prispevka še zapiše njihovo stališče, »da je Kurji vrh vreden markirane poti« Obstaja pa tudi stališče tistih, bolj dolgoročno usmerjenih. Le-ti menijo, da so slovenske planine že kar preveč preprežene z markiranimi potmi, zato naj bi samo obnavljali obstoječe in ne več nadelovali in zaznamovali novih potov. Morda bi zato dekletom koristil nasvet, naj v prihodnje raje hodijo na vrhove, kamor vodijo varne, zavarovane in markirane poti. Tako bo veliko manj možnosti, da se izgubijo.
Seveda ne moremo mimo prvih petih zapisov, v katerih člani odprave na Čo Oju (Roman Robas, Iztok Tomazin, Marko Prezelj, Blaž Jereb in Viki Grošelj) opišejo zmagoviti pohod proti vrhu. Zlasti zanimiva so njihova subjektivna razmišljanja. Roman Robas, vodja odprave, na primer, takole razmišlja o sreči, ki je pred takšnimi vzponi tolikokrat omenjena beseda: »Sreča je največkrat skrita v naši vztrajnosti in delu«. Številnim bralcem so takšne misli, ki se porajajo neposredno med delom na gori in so sporočena iz prve roke, najbolj všeč. Vsekakor pa je treba razumeti tudi tiste, ki pravijo, da je toliko člankov o istem dogodku in kar na 15 straneh na začetku Vestnika, ob tem, da je že prejšnji uvodoma poročal o odpravi, že kar preveč. Da potem ni prostora za druge stvari, pravijo. Vendar, katere so potem tiste »druge stvari«? Rekli smo že, da je Vestnik odprt vsem, ki hočejo (na kakršenkoli način že) opisati svoja planinska in podobna doživetja.

MATEJ ŠURC

Dvakrat v Križevniku
Grega Justin, Franček Knez (AO IMPOL - Slovenska Bistrica) in Robi Supin (AO Raduha - Luče) so 18. t. m. obiskali Križevnik. Za začetek so opravili - vsi trije prosto - prvo ponovitev (seveda tudi 1. ZP) smeri Planika: VII, 150 m, 2 h. Potem pa so preplezali še zelo težko Sivo piramido: VIII -, VI, 400 m, 6h, 1. P. Prosto jo je uspelo ponoviti le Knezu in Zupanu.

Bebi papa v Jalovcu
V Jalovcu že lep čas ni nihče preplezal nove smeri, celo obiskov je menda manj (če izvzamemo Dularjevo zajedo v tej sezoni), kot jih je bilo nekoč. Smer Marka Belingarja (AO Matica) in Jožeta Hartmana (AO Novo mesto) je zato še bolj pomembna.
Začela sta kakih 15 m levo od vstopa v Dularjevo zajedo in plezala levo v Lovšetov žlambor. Tu sta prečila žleb in nadaljevala levo (tu ju je presenetila neznana vrv) na polico, kjer je mogoč prehod takoj levo v Raz (pa tudi desno v Lovšetov žlambor). Nadaljevala pa sta - iskaje prehodov po lažjem svetu - do mesta, kjer se od originalne smeri (Raz Jalovca) odcepi Comicijeva varianta. Do sem sta plezala 5. t. m., 14 dni kasneje pa nadaljevala med Comicijevo varianto in originalnim Razom do njunega stika. Smer, ki sta jo imenovala Bebi papa, sta ocenila z A2, VI-/IV-V, 280 m. V novi smeri sta pustila precej klinov, ponavljalcem priporočata le nekaj profilov in zatiče, pa kak Jeseničan. Kamnina v smeri je dobra, smer pa zanimiva, posebno zgornja straha (A2, VI-).

Rečani na Mt. Keniji
Člani PD Kamenjak so lani sicer pripravljali vzpon na Aconcaguo, toda zaradi previsokih stroškov so se premislili in raje odločilii za odhod v Afriko, na Mount Kenijo. 5. januarja so poleteli v Nairobi, od tu s taksijem v Naro Moru, potem pa peš do meteorološke postaje... 9. januarja so že bili na Point Lenani (4950 m). Naslednji dan pa so hoteli (Marinko Čargonja, Željko Kesovija, Damir in Lorna Košta, Predrag Miladinovič in Željko Starčevič) na glavna cilja Nelion in Batain. Toda le nekaj deset metrov pod vrhom Neliona je Miladinovič padel in vsega je bilo konec. Ob pomoči nemške naveze so tovariša spustili na ledenik in prenesli v Avstrijsko kočo (4750 m), naprej pa so jim pomagali domači nosači.

Sarajevčani na Aconcagui
O sarajevski odpravi Aconcagua 88/ 89, ki so jo organizirali ob 40-letnici PD Bjelašnica, smo nekaj že poročali. Na pot so odšli 16. decembra in 3. januarja se je na vrh Aconcague (6960 m), najvišjega vrha obeh Amerik, povzpel vodja Cvijetin Krnjajič. Osem dni kasneje mu je sledil Dragan Ilič in 13. januarja še Edo Kajan.

Prečenje Lupoglava
Alpinisti BiH so letos izvedli 19. pohod na Lupoglav (2102 m) v spomin na tovariše, ki so umrli med prvim zimskim pristopom. Letos je bilo 18 udeležencev Dragan Balaban, Goran Glušica, Redžep Grabus, Mirsad Salihagič in Miro Soko pa so opravili prvo zimsko grebensko prečenje Lupoglav - Kerač.

Brezimeni (Trango) stolp
Izuru Daimon, Masaharu Gandoh, Hisao Ohnami in Yasushi Satoh so lani julija in avgusta poskušali vzpon na tudi nam znani brezimeni stolp v skupini Trango. Njih osnovni cilj je sicer bila JV stena, toda ker sta jo že preplezala Kurtyka in Loretan, so se odločili za smer med J stebrom in njuno smerjo. Občasno slabo vreme pa jim je preprečilo tudi to namero, zato so se odločili za Jugoslovansko smer. Pa tudi tu niso imeli sreče, vihar jih je zaustavil štiri raztežaje pod vrhom. Da niso plezali prosto (kot npr. Albert in Gullich septembra lani) kaže njih ocena: 5.11 b, A2.
Na brezimenem stolpu (6238 m) je bilo doslej vsega 8 navez. Prvi pristop pripada od 8. julija 1976 Boysenu in Mo Anthoinu, drugi njunima tovarišema Brownu in Howellsu, ki sta uspela le dan kasneje, tretji pa Cankarju, Knezu in Šrotu (15. junija 1987). Smeri pa so vsega tri: smer prvega pristopa, Jugoslovanska in smer Kurtyka - Loretan (1988). Britanski poskus leta 1984 v Z steni pa se je končal na višini 6150 m.

F.S.

Bolgari v J steni Anapurne
Metodij Savov, vodja bolgarske odprave, ki pod pokroviteljstvom časopisa »Otečesteven front« poskuša preplezati J steno Anapurne, je sporočil, da so dosegli višino 6600 m. Vremenske razmere so dokaj ugodne, brez večjih padavin. Imeli so nekaj težav s padajočim kamenjem in Sirdar je padel v razpoko, zaradi česa so Šerpe prenehali nositi v višje lege.

Tudi Čo Oju v Cankarjevem domu
Člani lanskoletne slovenske odprave, ki so po severni strani splezali na 8201 meter visok Čo Oju, se bodo z barvnimi diapozitivi predstavili širši javnosti v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Predavanje bo v četrtek, 9. marca ob 19. uri.

T. Č.

Že drugo priznanje za koledar
Koledar Planinske zveze Slovenije Naše Gore je na 11. jugoslovanski razstavi stenskih koledarjev, ki je bila v Zagrebu, dobil posebno priznanje strokovne žirije. Tako je koledar, ki ga je natisnil Gorenjski tisk iz Kranja, likovno oblikovanje pa je delo Danice Petrovič, že drugi koledar PZS, ki je prejel kakšno priznanje. Lansko leto je to bil Verticale s posnetki ekstremnega plezanja v skali in ledu.

T. Č.

Pohorska smučina GRS Maribor
MARIBOR - Gorska reševalna služba v Mariboru vabi skupaj z generalnim pokroviteljem DO Unior Zreče, pokroviteljema MS ZSS Maribor in ZTKO Maribor ter TKS Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem na pohod po »Pohorski smučini« Kope-Areh (50 km). Pohod oziroma tek bo v 5. marca s štartom na Pungartu pod Veliko Kopo. Če ne bo dovolj snega, tako sporoča neumorni prvi organizator Borut Kos, bo samo pohod izpred hotela Planja na Rogli do Areha.
Start bo med 8. in 9. uro, kaveljci in korenine pa bodo štartali skupaj ob 8. uri, za njimi pa potem vsi drugi pohodniki na smučeh.
Prijave za organiziran avtobusni prevoz iz Maribora (5. 3. ob 5. uri izpred hotela Slavija) sprejema Mirko Herman, ZTKO Maribor, Vita Kraigherja 8, do 3.3., v Slovenj Gradcu pa Kompas (odhod 5. 3. ob 6. uri izpred Kompasa).
Štartnina znaša 10.000 dinarjev in vključuje avtobusni prevoz iz Maribora na Kope in z Areha v Maribor ter iz Slovenj Gradca na Kope in Areha v Slovenj Gradec, spominsko kolajno za vsakogar, štartno številko in okrepčila na Pesku, Šumiku in Arehu.
Organizatorji svetujejo za tek tekaške smuči, tekaške smuči z robniki ali turne smuči s turnimi vezmi. Zaradi težvnosti terena proga ne bo v celoti utrjena s teptalnim strojem.
Tek velja za Brazde vzdržljivosti RTV Ljubljana.
Lani se je pohoda udeležilo 258 pohodnikov in tekačev, najhitrejši je bil Ferdo Forstner iz Mežice (4 ure, 1 minuta), najhitrejša tekmovalka pa Andreja Bari iz Slovenj Gradca (5.14).

H.U.