Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

S Triglava

dLib.si

ponedeljek, 27. oktober 1902, ob 20:55, Boris Štupar, ogledov: 1235

Slovenec (1902): Dunajčan g. Petermichel je plezal s svojo gospo na Triglav. Prekoračil je že sedlo med Malim in Velikim Triglavom ter že stopal više proti vrhu.

Tu se mu odtrga nahrbtnik ter se valja proti Bohinjski strani po navpični strmini, a obstane na globokem snežišču. V nahrbtniku je imel ves provijant in 200 K denarja. Žalosten se vrne v kočo na Kredarico, kjer so se ravno mudili nekateri člani Slov. plan. društva in vodnik Fr. Urbas. Vrli vodnik se takoj ponudi, da gre iskat nahrbtnik. Odpravi so na Mali Triglav in dospe brzo po nevarni steni na snežišče ter se povrne v dveh urah nazaj v kočo z nahrbtnikom.
Dunajski turist takoj pogleda za denarnico ter najde vse v redu. Razbile so se seveda nekatere stvari, a denar je bil rešen. Gosp. Petermichel je radostno nagradil vrlega vodnika ter ni mogel prehvaliti poštenosti naših vodnikov. Pripovedovali so mu, da to ni nič izrednega, ker poštenost je pri nas doma. Da bi ostalo tako tudi v bodoče ! Taki slučaji so v čast našim pogumnim in poštenim vodnikom.

Čehi za slovenske planine
Češka podružnica je zgradila lotos pot na Vernikov Grintovec in na novo pot z Jezerskega skozi Zgornjo Kočno k Češki koči, razen tega od Češke koče stezo na Mala Vratca. Končno je pričela graditi pot od Turškega žleba v Mrzli dol, s katero se skrajša pot za celo uro, ne da bi hodil kaj niže.

Na Grmadi so včeraj odprli zavetišče »Slov. planin. Društva« ob navzočnosti nad 70 oseb. 50 gostov je bilo iz Ljubljane. Govorila sta profesor Orožen in dr. Tominšek. Slovenske pesmi so poveličevale slavnost.

Od bohinjskega predora
Iz Boh. Bistrice, 24. okt.
Pri gradnji predora so nastavljeni skoraj samo italijanski delavci, le mal oddelek je Macedoncev, domačinov se pa tam ne najde dvajsetina. Podjetnik je iz Italije in že samo ob sebi je umevno, da protežira svoj narod.
Vsa najbolja in najlepša dela imajo v rokah Italijani. Vendar bi se dalo to morda nekoliko predrugačiti, ako bi se domačini skupaj vzeli in stvar na pravem mestu objavili. Železnico bode vendar plačala Avstrija in seveda mora zraven prispevati tudi Kranjska. To pač ni v smislu domačinov, da tuj narod, kateri ne da obrtnikom prav nič zaslužiti, ali samo toliko, bar rabi za vsakdanjo polento, ves denar v Italijo razpošlje.
Italijani pa v Bohinju tudi vse dražijo. Ker je toliko tujcev, je tudi zmanjkalo stanovanj, katera so postala zelo draga. Tu se ne najde privatno stanovanje z eno samo posteljo za manj kakor mesečno za 20 K, taka draginja je komaj po velikih mestih. Umestno bi bilo vendar, da bi bili v prvi vrati domačini v delu in ako teh primanjkuje, potem naj bi se nastavili tujci. Ravno tako j pri oddaji vožnje. Domači vozniki niso dobili prevažanja kamenja za isto ceno, kakor ga je oddal podjetnik Židom iz Ogrske, in zdaj vozi domačin, ali židje imajo procente. Domačini žele, da bi vlada nekoliko posegla med razmere, kajti, ako bi se v Italiji tako delo gradilo, gotovo ne bi nas Avstrijcev tam toliko protežirali, kakor so pri nas Italijani. Želeti je, da bi vlada za to poskrbela, da imajo domačini v svojem kraji prednost pri delu. Kakor nam je znano, je bilo to pri oddaji del že določeno, ali podjetniki se tega ne držijo. O tem se je sicer govorilo že v državnem zboru, a kakor se vidi, je treba zopet poudarjati.

Slovenec, 27. oktober 1902
 

eXTReMe Tracker