Delo, 27.01.07 – Tomaž Branc: (Ne)dovoljeni posegi v TNP
Delo, sobota, 27. januarja 2007
Sobotna priloga
(Ne)dovoljeni posegi v TNP
Saj se nimajo česa bati …
Zemljišče s pripadajočim gospodarskim objektom, senikom, sem vzel v najem za 99 let. Prijatelj iz upravne enote mi je pomagal, da sva zakone malo obšla. Bilo je bistveno hitreje in ceneje. Saj so vsi tako delali! je pred lično počitniško hišo na Pokljuki Tomaž pripovedoval začetke vikendaštva, v katerem neizmerno uživa. Dejstvo, da je do svojega luksuza prišel po kaznivi poti, se ob širokem pogledu na prelestno naravo in mogočnem občutku, da je tu gospodar na svojem, v njem čisto izgubi. Ime črnograditelja z dobrimi zvezami in lokacija sta seveda lahko izmišljeni, ne pa tudi njegova izkušnja. Tudi od mnogih sogovornikov, s katerimi se o takšnih stvareh pomenkujem neuradno in uradno, je, vsaj med vrsticami, slišati ali možno slutiti, da Tomažev primer nikakor ni osamljen. In kjer je dim, je ponavadi tudi ogenj.
Kultura rabe prostora v Sloveniji je po mnenju številnih strokovnjakov na zelo nizki ravni. Tako imenovane črne gradnje, nezakoniti gradbeni posegi v prostor so ena najpogostejših kršitev zakonodaje, tako prostorske kot okoljske in tudi veljavnega zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, ki določa, da je na območju Triglavskega narodnega parka prepovedano graditi počitniške hiše in stanovanja, za dovoljene gradnje pa investitorje čakajo naporni birokratski postopki in izgubljanje časa. Tudi iz tega razloga se mnogi, zlasti tisti, ki v TNP trajno živijo, odločijo, da bodo pričeli delati na lastno pest, na vlogo za gradbeno dovoljenje pa se »spomnijo« šele, ko jih obiščejo nadzorniki ali inšpekcija. Število črnih gradenj na območju našega narodnega parka ni natančno znano niti inšpektorjem; ocene se gibljejo od nekaj sto pa do prek tisoč, če k nelegalno zgrajenim počitniškim objektom, ki se skrivajo pod krinko pastirskih stanov, senikov in drugih kmetijskih objektov, prištejemo tudi druge objekte: ceste in izravnalna dela, dovozne poti, mostove, male hidroelektrarne in druge. Naravovarstvena nadzorna služba TNP je inšpektoratu za okolje in prostor (IRSOP) v zadnjih šestih letih prijavila več kot dvesto nedovoljenih posegov v prostor. Inšpekcija je v tem času s pomočjo pogodbenih izvajalcev po naših podatkih odstranila 48 objektov in lastnikom naložila ukrepe povrnitve v prvotno stanje. Slednji se, po mnenju naravovarstvenih nadzornikov in tudi javnosti, večkrat izvaja precej površno.
Manj črnih gradenj
Na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) zagotavljajo, da se stanje izboljšuje, saj je novih gradenj vse manj, s tem pa tudi nedovoljenih. Podatki, ki so nam jih posredovali iz uprave TNP, pa kažejo, da so nadzorniki TNP lani evidentirali 25 morebitnih nedovoljenih gradenj, predlani pa kar 41 in izdali še 18 opozoril, kar je bilo največ v zadnjih šestih letih. »Po preveritvi vseh okoliščin smo jih posredovali v nadaljnjo obravnavo na IRSOP,« pravi Marija Markeš, direktorica javnega zavoda TNP. Pri IRSOP so nam postregli s podatkom, da je gradbena inšpekcija lani prejela 12 prijav o domnevnih nelegalnih delih.
Javni zavod TNP si, kot pravijo na upravi, prizadeva, da bi izboljšali medsebojno sporazumevanje z IRSOP. Spomladi (mimogrede: pripravljalnih sestankov sta se udeležila tudi glavna inšpektorica za okolje in prostor Bojana Pohar in direktor inšpekcije za prostor Srečko Valič, ki pa na zaključno delavnico nista prišla) so se načeloma dogovorili, da bodo inšpektorji dvakrat na leto obveščali TNP o svojih ukrepih pri nedovoljenih gradnjah na zavarovanem območju, in sklenili, da bodo pri morebitnih gradnjah sezonskih (gostinskih) objektov na osrednjem območju TNP ukrepali prednostno.
Tiskovna predstavnica IRSOP Helena Lovše je o učinkovitosti (gradbene) inšpekcije v lanskem letu odgovorila: »Med 12 prijavami lani gre večinoma za dela, za katera ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Zadostuje lokacijska informacija in npr. soglasje Agencije RS za okolje in/ali Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zakon o graditvi objektov tudi v takem primer predvideva ukrep gradbene inšpekcije, kot da gre za nelegalno gradnjo.« Dodaja, da prihajajo prijave »... v večjem delu za dela, pri katerih ni podlage za ukrepanje gradbene inšpekcije«. Lani je gradbena inšpekcija pri IRSOP izdala 12 odločb zaradi nelegalnih del, šest zaradi nespoštovanja določb z gradbenega dovoljenja in dve odločbi odvzemalcem mineralnih surovin iz okolja. Ob Bohinjskem jezeru so odkrili dve gostilni – črni gradnji. Oba objekta, v Ukancu in v Ribčevem Lazu, sta zavezanca odstranila. Lani so investitorji na območju TNP po odločbi grabene inšpekcije sami porušili šest objektov in sanirali dva peskokopa. Zaradi suma, da je lastnik gospodarsko poslopje preuredil v vikend ali gostinski obrat, so pogledali v notranjost treh objektov. Inšpektorji so si jih ogledali ob prisotnosti lastnika brez sodnega naloga. Mnogi bi rekli premalo. Sodni nalog si inšpektor lahko pridobi, če obstaja utemeljen sum spremembe namembnosti objekta. Tu se nadzor zdi odločno premalo učinkovit. Inšpektorji se osredotočajo zgolj na zunanji gabarit in videz; za sodno odločbo praviloma ne zaprošajo.
Brezzobi tiger in uničena narava
Najpogostejše črne gradnje so nezakonito zgrajene počitniške hiše in stanovanja, včasih kot novogradnje, največkrat pa kot sprememba namembnosti kmetijskih objektov v počitniške. Novejši problem je tudi razprodaja hotelskih apartmajskih objektov. To se je že zgodilo v Ribčevem Lazu, kjer so gradili hotelske apartmaje, razprodali pa so jih za počitniške, tudi (takratnim) tujcem. Enega od vikendov so prodali šele pred dvema letoma, ko je zgodba nekoliko prišla v javnost. Kako si gradnjo gozdnih cest zamišljajo menda trije Bohinjci, si je mogoče ogledati na območju nekdanje poti med planinama Pri Jezeru in V Lazu. Z ritjem in sekanjem brez soglasij in dovoljenj, in to v osrednjem območju TNP, so prekršili najmanj tri zakone ter omogočili sebi in drugim prevoz s traktorji, štirikolesniki in z motornimi sanmi v osrčje Fužinarskih planin. Po drugi strani pa bi ti isti ljudje že dolgo zgrajeno dobro gozdno cesto želeli zapreti za promet, razen zase in za »posvečene«. Primerov očitnih kršitev in licemerstva je nič koliko.
Tea Lukan Klavžer, vodja oddelka za posege v prostor na upravi TNP, si želi tudi, da bi občine obveščale TNP o izdanih lokacijskih informacijah. »Radi bi dosegli tudi, da se pripravijo strokovne podlage v obliki kataloga s stavbno tipologijo objektov, da bi bili ustrezno umeščeni v prostor, in da se razjasnijo vloge in pristojnosti vseh služb, ki so odgovorne za urejanje prostora.« Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor se pred očitki, da so le »brezzobi tiger«, branijo z izjavami, da je zakonodaja neustrezna, da ni podzakonskih aktov, ki bi jim povečali in uredili pristojnosti. »Zakon o ohranjanju narave kot krovni zakon, ki ureja in določa pogoje življenja in bivanja na zavarovanih območjih, ne daje ustrezne podlage za inšpekcijsko ukrepanje. Pravno podlago dajejo le predpisi s področja varstva okolja, ki pa so za učinkovit nadzor premalo. Problem je treba reševati v dveh korakih: v prvem bi bilo treba preprečiti nove črne gradnje, nato pa se lotiti drugega, tršega oreha, sanacije sedanjega stanja.«
Problem črnih gradenj se tako vleče že destletja in priča tudi o ravni okoljske in kulturne zavesti državljanov in države. Saj, kdo pa ne bi imel počitniške hiše v objemu gozdov in gora? Seveda pa je potrebno povedati tudi, da marsikatera tako imenovana dovoljena gradnja v zavarovanem območju z ekološkega vidika naredi bistveno več škode kot mnogo črnih gradenj.
Tomaž Branc