Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

V imenu naroda

Delo, 27.01.07 - Tomaž Branc: Sobotna priloga za pripravo predloga novega zakona o TNP

Delo, sobota, 27. januarja 2007
Sobotna priloga

Novi zakon o Triglavskem narodnem parku?

V imenu naroda

»Na atraktivnih in relativno malo gospodarsko izkoriščenih območjih se prej ali slej vname boj med naravovarstvenimi ekstremisti in poslovno-kapitalsko logiko. Tako je povsod. Le od stopnje zaščite teh območij, nadzora in učinkovitega sistema sankcioniranja je odvisno, ali bomo območja izjemnih naravnih danosti rešili pred razvrednotenjem oziroma uničenjem. Če naj bi bil narodni park, kot ga imenujete v Sloveniji, vreden svojega imena, bi morali tri četrtine njegovega ozemlja zavarovati pred vsakršnimi ekonomskimi interesi, na preostalem, liberalnejše varovanem območju, pa bi moralo biti prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, toda ne v škodo ljudi, ki na zavarovanem območju živijo.« Takšno je mnenje Rogerja Croftsa, predsednika Svetovne komisije za zavarovalna območja v Evropi, s katerim se strinja tudi vodstvo javnega zavoda TNP, upravljavca našega še vedno edinega narodnega parka.

Člani 13-članske komisije za pripravo predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki jo je minister za okolje in prostor Janez Podobnik imenoval marca lani, ugotavljajo, da je njihovo delo – sestavljanje »kolaža« iz sedaj veljavnega zakona, dveh predlogov novega zakona ter številnih študij, mnenj in drugih zahtev ter priporočil, iz katerih odsevajo interesi politike, stroke in gospodarstva, nevladnih organizacij, lastnikov zemljišč ... – iz dneva v dan bolj težaško. Lažje delo je končano: prepisovanje že usklajenih rešitev. Zataknilo se je pri problemih, kjer se zamisli in interesi križajo, teh – problemov in interesov – je za celo paleto: zahteve lastnikov zemljišč, da bi o parkovnih zadevah (so)odločali – določitev meja varstvenih območij in s tem dovoljenih dejavnosti v zdajšnjih osrednjem in robnem območju, določanje lovskih pravic ter gospodarjenja z gozdovi in s kmetijskimi zemljišči, zaščita naravne in kulturne dediščine, zmanjšanje prometne preobremenjenosti, sistem ukrepanja proti kršilcem zakonskih določil in še mnogi drugi. Minister je aprila lani v Bohinjski Bistrici, ob predstavitvi komisije in njenega poslanstva, celo stavil za večerjo z Dušanom Vučkom, nekdanjim poslancem in prvim predlagateljem novega zakona (ki so ga nasprotniki na nekem posvetu poimenovali »zazidalni načrt za Bohinjsko jezero«), da bo osnutek zakona pripravljen za parlamentarno obravnavo do konca lanskega leta in da bo začel veljati že poleti letos. Stavo je seveda izgubil, na žalost tistih, ki si Triglavski narodni park prizadevajo statusnopravno urediti na novo, in v zadovoljstvo onih, ki jim gre obstoječi zakon iz leta 1981 zaradi nejasnih, mnogoznačnih paragrafov in neučinkovitega nadzora na roko.

Narodni park različnih interesov

Še več, komisija, ki jo sestavljajo predstavniki države in uprave TNP, nevladnih organizacij ter parkovnih občin in prebivalcev parka, do konca lanskega leta ni dosegla niti medsebojnega konsenza. »Ožja skupina štirih članov komisije bo do konca meseca pripravila teze, ki bodo podlaga za usklajevanje znotraj komisije. Z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom smo se dogovorili, da bo osnutek zakona končan februarja. Sledila bo obravnava in sprejemanje zakona po normalnem postopku,« je povedala predsednica komisije Inga Turk in dodala, da je novi zakon o TNP »zelo nujen«, saj brez njega ne bo upravljavskega načrta, brez tega pa ne razvojnih in drugih projektov. Direktorica javnega zavoda TNP in članica komisije Marija Markeš je povedala, kaj je po njenem mnenju dober zakon: »Pomembno je, da bodo v njem jasne, enopomenske ugotovitve. Ko ga bodo brali trije ljudje, ga morajo vsi trije tudi razumeti enako. Zakon ne bo razrešil konflikta interesov ali določal, kaj in kje se sme zidati ali ne. Določati mora, kdo sodeluje in odloča v zadevah, ki imajo lahko trajne posledice za prostor. Družbeni dogovor mora prevladati nad trenutnim vplivnim položajem posameznikov in organizacij.«

Ne smemo pozabiti, da ima Triglavski narodni park – kljub priznanju Sveta Evrope iz leta 2004 za vzorno delo – le pogojni, začasni status narodnega parka. Če ne boste sprejeli načrta upravljanja, vam diplomo lahko tudi odvzamemo, opozarja komisija Sveta Evrope. Načrta upravljanja pa ne bo, dokler ne bo sprejet nov zakon. Zakaj potem tolikšna zamuda? Inga Turk zagotavlja, da ni lahko delati v komisiji, v kateri je izredno težko sklepati kompromise. »V skupini se križajo različni interesi, zaradi česar včasih trpi konstruktivnost, vendar osebno vztrajam, da morajo biti vsi predlogi strokovno podprti.« Če do konca februarja ne bodo dosegli konsenza, bodo sprejeli variantne rešitve, dodaja. Rok za predložitev predloga zakona vladi je 2. oktober 2007, rok sprejema pa 28. februar 2008. Dušan Vučko, ki zdaj deluje v komisiji opozicijskih vrstah, trdi, da bo ta napoved težko uresničena. »Postopek obravnave zakona o TNP, ki ga je kot prva vložila skupina poslancev z menoj kot prvopodpisanim, je trajal skoraj poltretje leto, vendar državni zbor ni končal niti druge obravnave. V okviru zakonodajnega postopka je mogoče računati na tri obravnave, prav tako na javne predstavitve v državnem zboru ter na predhodne javne razgrnitve. To je zelo pomembno, saj je treba dopustiti, da svoje mnenje izrazi tudi zainteresirana javnost. Ne smemo niti pozabiti, da mora državni zbor pred tem končati obravnavo našega predloga zakona, ki je obtičal v zakonodajnem postopku.«

Trije načrti

Vučkov predlog zakona (ki ga je v tekočem mandatu prevzel Jožef Školč) je le najbolj razvpit izmed vseh neuspešnih poskusov, da bi TNP dobil s(p)odoben zakon. Strokovna, pa tudi laična javnost ga je v javnih in zasebnih razpravah kar precej popljuvala, prav tako nevladne organizacije in okoljevarstveniki. Piscem so očitali, da nameravajo z njim po delih razprodati območje TNP, zlasti Bohinj, za pridobitno dejavnost in da upravi TNP jemlje pooblastila, ki bi jih nujno potrebovala za učinkovito ohranjanje parka in zagotavljanje s parkom usklajenega trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti. Po njihovem prepričanju mora novi zakon upoštevati sedanji pravni red in družbene razmere, vključno z zasebno lastnino zemljišč. Zagotoviti mora izvajanje evropskih direktiv in standardov kakovosti ter upoštevanje vrste konvencij, ki jih je v vmesnem času ratificirala Slovenija, kot so konvencija o biotski raznovrstnosti, ramsarska, bernska, alpska in aarhuška konvencija. Celovitost upravljanja parka naj bi po predlogu koalicije NVO zagotovili s tremi med seboj povezanimi načrti: z načrtom upravljanja, regionalno zasnovo prostora in razvojnim programom, kjer bi prostor dobili konkretni projekti s konkretnimi nosilci in (so)financerji. Pri njihovem sprejemanju bi sodelovala vlada ter občine, sklepi pa bi bili zavezujoči za vse državne in občinske organe. Demokratično legitimnost parka naj bi zagotavljala struktura odločanja. Uprava TNP naj bi se preoblikovala v javno agencijo z vsemi pooblastili za upravljanje območja parka, vključno z izdajanjem dovoljenj in upravljanjem z državnimi zemljišči. S tem se strinja tudi Marija Markeš. »Naš predlog je, da bi ukinili pojme osrednje in robno območje in da bi namesto tega uvedli varstvena območja. Mednarodna priporočila upoštevamo in lahko zatrdim, da se območje TNP kljub strahu nekaterih z novim zakonom ne bo zmanjšalo. Morda se bo celo povečalo.«

Dušan Vučko nasprotuje zahtevam NVO, da se v parku upravi integralno upravljanje, saj je to po njegovem v neskladju s sistemsko zakonodajo. Glede na to, da tudi znotraj komisije za pripravo zakona prihaja do trenj, zadovoljni pa vsi tako ali tako ne bodo nikoli, so tudi "realisti" mnenja, da novega zakona, čeprav ga nujno potrebujemo, še kar nekaj časa ne bo. Tekma, čigavi predlogi so bolj primerni za TNP, in medsebojno »sesuvanje« (včasih le zaradi principa) je hkrati tudi tekma za politične točke. Pričakovati je vedno nove popravke, tudi zaradi kompromisov in barantanja, pa tudi cone osrednjega in robnega območja ter morebitne razvojne »enklave« znotraj seanjega osrednjega območja še niso dokončno določene. Da snovalci le ne bi pozabili, komu je zakon namenjen; predvsem narodu, pa tudi tistim, ki v parku in od njega živijo. Brzdal naj bi nezaustavljiv pohlep družbe, ki z brezkompromisno kapitalsko logiko uničuje pristnost naravnega okolja in značilne kulturne krajine, območja prihodnje neokrnjene narave pa bi nekateri najraje stisnili v krog nekaj spregledanih dvatisočakov. Upamo tudi, da zaradi teženj in potreb po hitrem sprejetju ne bo videti, kot da je vsiljen, in da ne bomo dobili še enega skrpucala, spisanega na hitro, ki ga bo lahko vsak razumel po svoje in posledično rovaril po narodnem parku, kot se mu bo zahotelo. S tem bi povzročili le še več nestrpnosti med prebivalci in nosilci razvoja v parku.

Tomaž Branc


Jutri pa poobjavimo še:
Saj se nimajo česa bati ...
ali (Ne)dovoljeni posegi v TNP
isti avtor in iz isti vir

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti