Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 16.11.1992

16.11.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 16. november 1992, ob 21:29, Boris Štupar, ogledov: 3185

Delo, Šport: ... Po mnenju Andreja Štremflja in Marka Prezlja je smer po JV steni Menlungtseja težja od Slovenske na Čo Oju - Letos najtežji vzpon

Na neosvojeni vrh v čistem alpskem slogu

SMER PRVENSTVENEGA VZPONA - Marko Prezelj in Andrej Štremfelj sta se na 7181 m visoki Menlungtse povzpela po izredno zahtevni steni. S trikotnikom je označen bivak na višini 6150 m. (Foto: Marko Prezelj)

LJUBLJANA - V petek so se domov vrnili še zadnji člani dveh himalajskih odprav — v južno steno Anapurne in jugovzhodno steno Menlungtseja. Takoj po prihodu je bila v letališki zgradbi tiskovna konferenca, na kateri so predstavili obe odpravi, še posebej uspeh na Menlungtseju.
Andrej Štremfelj, Marko Prezelj in zdravnik Žare Guzej so v Katmandu prišli 28. septembra, 2. oktobra pa v Njalam (3.700 m) na kitajski strani. Tu so se za aklimatizacijo povzeli do višine 5.000 m. Vozeč se čez različne prelaze so 4. oktobra prispeli v vas Čang Bu Jiang (3.500 m), ki je osrednja vas v dolini Rongšar ter izhodišče za pristop k Menlungtseju po dolini Menlung. 8. oktobra so prišli v bazni tabor na planini Palbugtang.
Od 11. do 13. oktobra so šli Andrej Štremfelj, Marko Prezelj in Žare Guzej na aklimatizacijski vzpon na neimenovani in po dosegljivih podatkih še neosvojeni vrh (6301 m) severno od Menlungtseja. Vrh ima ugodno lego, saj je točno nasproti jugovzhodne Menlungtsejeve stene. Žal pa le te niso niti videli, saj je bilo vse tri dni slabo vreme. Žare Guzej se je na višini 5.600 m obrnil, Andrej Štremfelj in Marko Prezelj pa sta dosegla vrh. Smer poteka po zahodnem grebenu, visoka je 700 m, ocenjena II-IV, 45°-50°. Tabor so postavili 5.400 m visoko in sestopih po isti smeri.
15. oktobra sta Žare Guzej in Gombu Serepa postavila šotor (pomožno bazo) pod jugovzhodno steno Menlungtseja, 5.150 m visoko. Menlungtse nima nobene šibke točke, kar nekoliko nakazujejo tudi anglonorveški poskusi v vzhodnem grebenu. Levi del jugovzhodne stene, ki je pretežno leden in brez večjih skalnih barier, se je obema plezalcema kazal kot najbolj smiselno območje vzpona. 18. oktobra sta Prezelj in Štremfelj ob 0.40 prvič vstopila v steno. Ob 5.40 sta dosegla luknjo v seraku na višini 6.150 m, kjer sta zaradi poslabšanja vremena bivakirala do desetih. Po navideznem izboljšanju sta nadaljevala in se ob štirinajstih na višini 6.400 m zaradi sneženja obrnila. Iz stene sta pobrala vso opremo s šotorom in hrano vred, tako da je tudi drugi poskus, ne pravi uspešen vzpon potekal v čistem alpskem slogu.
22. oktobra sta ob 6.30 drugič vstopila v steno. Ob dvanajstih sta dosegla kraj, kjer sta prejšnjikrat bivakirala in postavila šotor. Zaradi orkanskega vetra v zgornjem delu stene sta vzpon nadaljevala šele naslednji dan ob 8.30. Ob 15.30 sta prišla na sedlo, 6.900 m visoko. Ob 18.30 sta po grebenu, kjer je s severa divjal pravi orkan, dosegla vrh. Na njem sta ostala le pet minut in potem začela sestopati. Sestopala sta ves čas po isti smeri in v glavnem prosto, ob vrvi sta se spustila le zadnje štiri devetdeset metrske raztežaje pred bivakom. Tega sta dosegla 24. oktobra ob dveh ponoči, bivakirala do osmih in potem nadaljevala sestop, se še štirikrat spustila ob vrvi in ob dvanajstih prišla nazaj pod steno. V Katmandu so vsi trije prispeli 5. novembra.
Smer je visoka 2.000 metrov in je ves čas ledna. Naklon pobočja je od 50° do 75°. V steni sta prebila 53 ur in pol; za vzpon sta rabila 27 ur, za sestop pa 11 in pol. Smer je v spodnjem delu objektivno nevarna zaradi visečih serakov in lednih razpok.
Plezalca nista dala splošne ocene smeri, ampak sta jo primerjala z drugimi podobnimi smermi. Jugovzhodna stena Menlungtseja je težja od Slovenske smeri na Čo Oju in je primerljiva s Slovenskim stebrom v Šiša Pangmi. Pomembnost vzpona pa bo ocenila mednarodna strokovna javnost; verjetno gre za enega najtežjih letošnjih vzponov v Himalaji.
Odpravo so omogočili PZS, Silan Ljubljana, Iskra števci Kranj, Stol Kamnik, Sava Kranj, Jub Dol, Unihem, Elektroinštitut Milan Vidmar, PD Kranj in SO Kamnik. Člani odprave se vsem zahvaljujejo.

ALEŠ BJELČEVIČ

Zaradi snežnih metežev umik odprave z Anapurne
Anapurna je eden najtežjih osemtisočakov — Uspešnih je manj kot 30 odstotkov odprav

LJUBLJANA — Odprava v južno steno Anapurne, kjer so nameravali ponoviti znano Britansko smer iz leta 1970, je opisala plezanje in razmere, ki so preprečile vzpon na vrh enega najtežjih osemtisočakov.
Potem ko so 4. oktobra postavili drugi tabor v sedlu na okoli 5900 m, so člani odprave naleteli na težko ledeno plezanje po nevarnem in izpostavljenem grebenu. 10. oktobra je nato začelo snežiti in je po petdesetih urah nepretrganih padavin nasuto meter in pol snega. Zasulo je vse višinske tabore razen drugega. V njem sta vse štiri dni sneženja vztrajala Vanja Furlan in Robert Supin ter odmetavala novozapadli sneg, kar je bilo za nadaljevanje odprave nujno.
V četrtek, 15. oktobra, so v steni nadaljevali plezanje. Vsak dan sta bazo zapustila dva plezalca, zaradi gnilih ledenih gob, ki so skoraj onemogočale vsako varovanje, pa so težavni greben, ki je verjetno ključ smeri, zdelovali zelo počasi. Preplezali so le po okoli 100 metrov na dan. Pričakovali so, da bo teren nad grebenom lažji, napredovanje pa hitrejše. 17. oktobra so priplezali do višine 6.600 m in tam naslednji dan postavili tretji tabor. Od takrat pa do 21. oktobra, ko sta Filip Bence in Iztok Tomazin dosegla največjo višino 6.700 m, je bilo napredovanje s 30 do 50 metri na dan tako počasno, da so se umaknili iz Britanske smeri. Med 23. in 25. oktobrom sta Stipe Božič in Viki Grošelj poiskala prehod proti vzhodnemu grebenu, po katerem bi Viki Grošelj in Iztok Tomazin nato poskušala priti na vrh Anapurne. Vendar je ponovno sneženje v naslednjih dneh preprečilo tudi ta poskus. Zato so prekinili odpravo in 27. in 28. oktobra odšli iz baznega tabora.
V Katmanduju so nato vložili prijavo za žepno odpravo na Anapurno leta 1994. Poglavitni vzrok za neuspeh na tej odpravi sta bila dva močna snežna meteža, ki sta zelo poslabšala že tako problematične razmere na grebenu. Za alpski način plezanja se ni odločil nihče, verjetno pod vplivom nesreče Francozov v steni. Med omenjenim poslabšanjem je v južni steni namreč prišlo do nesreče francoskih alpinistov Pierra Beghina in Jeana Cristopha Lafaillea, ki sta se v alpskem stilu vzpenjala desno od Britanske smeri. Ko se je vreme popravilo, se je začela iskalna akcija, v kateri so sodelovali tudi člani naše odprave. Po končani akciji je Jean Christoph s prelomljeno roko sam sestopil iz stene v slovenski bazni tabor. Tu so ga zdravstveno oskrbeli in mu zagotovili spremstvo v dolino. Pierre Beghin pa se je pri spuščanju iz stene zaradi izpuljenega frenda smrtno ponesrečil. Beghin je bil eden najboljših himalajcev. Lafaille pa je manj znani gorski vodnik iz Čhamonixa, ki je letos zaslovel s solo vzponom v Crozovem stebru.
Anapurna je eden najtežjih osemtisočakov, kjer uspe manj kot 30 odstotkov odprav, na dva uspešna plezalca pa pride ena smrtna nesreča. Vzpon po Britanski smeri je, kot je videti, še vedno tehnično zelo zahtevno podjetje, ki lahko v slabih razmerah onemogoči vzpon tudi tako močni ekipi, kot je bila letos slovenska.

ALEŠ BJELČEVIČ

Naši plezalci domov že pred polfinalom
Največje presenečenje 4. tekme za svetovni pokal v športnem plezanju je izpad Štefana Glowacza

ST. POLTEN - Prav nihče iz petčlanske reprezentance Slovenije se v St. Poltnu ni uvrstil v polfinale četrte tekme za svetovni pokal v plezanju. Tako se je celotna reprezentanca, v kateri so bili Grom, Guček, Mejovšek, Lukančič in Osredkar, že v soboto vrnila domov. Četrtfinalna preizkušnja se je sicer predvsem v moški konkurenci končala z velikimi presenečenji. Največje je prav gotovo izpad superfinalista in drugouvrščenega v Numbergu - Štefana Glowacza.
Od naših je bil najbliže uspehu mladi up slovenskega tekmovalnega plezanja Aljoša Grom, ki je brez napake premagal prvo polovico stene. Vse je kazalo, da mu je uvrstitev v polfinale že zagotovljena. Ko pa je stopil v prepovedano območje, so mu sodniki dosodili prestop in Grom je moral v skladu s pravili svoj nastop zaključiti. A vse bi bilo lepo in prav, ko bi sodniki dosledno izločili vsakogar, ki je v strehico, označeno z rdečo črto, zataknil koleno ali nart. Pa ni bilo tako. Najbolj očiten prestop domačega tekmovalca Rieserja so recimo mirno spregledali.
Od naših je odlično plezala tudi Metka Lukančič - 21. mesto je ena izmed boljših uvrstitev naših deklet na mednarodnih tekmovanjih, po novem pravilniku na bo prejela tudi nekaj točk.
V St. Pöltnu so nastopili tudi brata Zaplotnik in Lukič.
Z zmagovitim nastopom v moški konkurenci je Francoz Legrand zaključil finale 4. tekme za svetovni pokal v športnem plezanju in dokazal, da je še vedno razred zase, saj si je pred drugouvrščenim Samoilinom zagotovil skoraj 10 metrsko prednost. V finalu žensk sta vrh dosegli samo Švicarka Susi Good in Američanka Robyn Erbesfield. Zaradi boljšega dosežka v polfinalu je lovoriko osvojila svetovna prvakinja Susi Good.
Rezultati - ženske: Good (Švi), 2. Erbesfield (ZDA), 3. Patissier (Fra), 4. Hill (ZDA), 5. Raybaud (Fra); 21.-23. Lukančič, 31. Osredkar (obe Slo), moški: 1. Legrand (Fra), 2. Samoiline (SND), 3. Zardini (Ita), 4. Hirayama (Jap), 5. Fürst (Aut); 32.-33. Grom, 45-53 Mejovšek, 61.-62. Guček (vsi Slo).

NUŠA ROMIH

Plezalna šola Akademskega alpinističnega odseka
V četrtek, 19. t. m., se bo ob 19. uri začela plezalna šola Akademskega alpinističnega odseka. Vpisovanje in prvi sestanek šole bo v prostorih Akademskega planinskega društva v Študentskem naselju v Rožni dolini v kleti bloka 10. Program bo obsegal poučevanje v alpskem in športnem plezanju ter turnem in ekstremnem smučanju ter seveda redne gorske in plezalne ture. Udeleženci šolanja ne bodo plačevali.

V S steni srednjega vrha Begunjščice
Damjan Slabe in Izidor Tasič sta 7. t. m. preplezala severno steno srednjega vrha Begunjščice po smeri, »ki bi utegnila biti prva v tej steni«. Smeri je za šest raztežajev, težave sta ocenila s V-/IV, plezala pa tri ure. Dostopa (od Doma na Zelenici) je komaj za kakih pol ure, tudi sestop je dokaj lagoden... In priporočata se za vse informacije o plezanju v tej steni.

(F. S.)

Igor Kalan na solidnem 12. mestu
V Miškolcu na Madžarskem je bila mednarodna tekma v športnem plezanju, na kateri je nastopilo 79 plezalcev iz sedmih držav: Romunije, Ukrajine, Češkoslovaške republike, Nemčije, Poljske, Madžarske in Slovenije.
Prvi dan je bil četrtfinale v dveh skupinah v smeri z oceno VIII+. Izmed Slovencev sta v polfinale prišla Igor Kalan in Nejc Zaplotnik, oba iz Kranja, mladincu Urošu Perku iz Kamnika pa se je nastop ponesrečil. V polfinalu je bilo naslednji dan 25 plezalcev. Smer je bila na razgibani steni odlično postavljena in ocenjena z IX/IX+. Kalan je zasedel dvanajsto mesto, ki ga je delil še s tremi plezalci. Zaplotnik pa je dosegel dvajseto višino. Pravilo v svetovnem pokalu v finale uvršča največ dvanajst plezalcev, zato so vsi štirje na dvanajsto mesto uvrščeni plezalci izpadli.
Smeri je postavil znani češki plezalec Tomas Čadar (finalna je bila ocenjena IX+/X—), nagradni sklad je obsegal štiri tisoč mark, nagrade pa se delijo do šestega mesta. V polfinalu so prevladovali ruski plezalci: 18-letni Pavel Samoline, letošnji mladinski svetovni prvak, Evgenij Ovfeinikov, Aleksej Čestov in Marek Havelik iz Češkoslovaške republike, večkratni finalist tekem za svetovni pokal.

ALEŠ BJELČEVIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Slabo vreme v Andih
Ipavec in Rot sta v Drugem stolpu Seile ponovila Messnerjevo smer in Vinatzerjevo, Buhlovo in Schubertovo v Ciavazes. Ipavec je z različnimi soplezalci v Vršacu preplezal Desno Ceklinovo, Centralno, Dopoldansko in Smer raubšicov, z Vukom ZSZ v Skednju, z Mežnarjem pa Bolero v Jerebici; vse seveda prosto. Aleksandra, Robi Rot, Aleksander Žgajnar in »padalec« Branko Novak pa so (pomagali so jim tudi Športna zveza Nove Gorice in Zavarovalnica Triglav) obiskali perujske Ande. Toda slabo vreme jim je prekrižalo vse načrte. V večino sten, pod katere so prišli, sploh vstopiti niso mogli, v JZ steni Pyraimide pa jih je zavrnil (preglobok sneg).

(F. S.)

Naš alpinizem v G. H. M.
Letni zbornik ekskluzivnega kluba Groupe de Haute Montagne je občasno sicer tudi že priobčil kakšno novico o našem alpinizmu, poudarka, kakršnega mu je uredništvo dalo tokrat, pa se pravzaprav nismo niti nadejali. Toda vmes je »posegel« slavni Serge Coupe, ki je poprosil svojo prijateljico Stazo Černič (v PV ga je pri nas tudi »prva« predstavila) za stike z našim alpinizmom.
Celostranska fotografija Petra Janežiča na Škrlatiške gore je atraktiven uvod v članek »La Slovénie son alpinisme et ses Alpes« čez pet strani. Vmes so tri grebenske skice in še štiri fotografije (žal v premajhnem formatu). In kvaliteten pregled najpomembnejših dosežkov naših alpinistov. Poudarek je na Himalaji, z impozantno številko 20 vzponov, ki so naš alpinizem popeljali v vrh svetovnega. Dosežki v Patagoniji so predstavljeni s štirimi, kolikor jih je navedenih še za ostale Ande, po eden pa še v Severni Ameriki in na Novi Zelandiji ter kar devet v Alpah (žal le v italijanskih, švicarskih in francoskih, saj dosežki v domačih še niso tako znani in primerljivi). Takega pregleda dosežkov naših alpinistov doslej na tujem ni objavil še nihče.
Vendarle to ni vse. V pregledu dosežkov iz preteklega leta (revija je namreč letni zbornik) je relativno zelo velik delež dosežkov naših alpinistov, od Svetičičevega prvenstvenega vzpona v Jorasses, ki ga predstavlja v svojem pregledu Montblanške skupine M. Piola, do dosežkov odprave »Kanč '91«, Svetičičevega vzpona v steni Anapurne, Kozjekovega v Peruju naših navez v Boliviji, pa Podgornika v Adeli Central ... Zadnje je združil v svoji rubriki B. Domenech, ki se je (po odcepitvi od Verticala) v tem glasilu lepo uveljavil.

F. S.

DP plezalcev v Domžalah
Prireditelj državnega prvenstva za starejše kategorije športnih plezalcev bo v letošnjem letu AO PD Domžale. Prvenstva se lahko udeležijo vsi aktivni plezalci, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tekmovalnim pravilnikom za leto 1992. Tekmovanje bo 29. t. m. v hali Komunalnega centra v Domžalah. Prijave sprejema Silvo Karo na naslov: Kamniška 13,61230 Domžale (tel. 061 712 633). Štartnino v znesku 360 SIT je potrebno vplačati na žiro račun št: 50120 678 55321 s pripisom »za tekmo«. Vse informacije so na voljo na PZS PŠP. Tekma v Domžalah bo štela tudi za pokal Slovenije '92.

(N. R.)

V Tržiču konec meseca
ŠPO PD Tržič sporoča vsem tekmovalcem, ki se nameravajo udeležiti zadnje, sedme tekme v plezanju mlajših kategorij za pokal Slovenije, da bo prireditev 28. t. m. v osnovni šoli Bistrica. Zadnji rok prijav je 23. t. m.

Razpis za izbiro vodij taborov mladinske komisije
Mladinska komisija bo v letu 1993 razpisala šest taborov: cicibanskega, tabor osnovnošolcev od 1. do 4. razreda ter 5. do 8. razreda, študentskega in delovnega ter tabor UIAA od 18. do 25. leta.
MK PZS išče vodje teh akcij. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki se ukvarjajo z vzgojno izobraževalnim delom v planinskih društvih, v WO in šolah. Vodja tabora mora upoštevati vodniške standarde in zagotoviti prisotnost drugega vodstvenega osebja: zdravnika, kuharja itd. Celoten razpis je objavljen v Obvestilih PZS, na voljo pa je tudi na mladinski komisiji PZS.

(A. B.)

Predavanje Jima Bridwela
Predavanje znanega josemitskega plezalca, ki ga je v Slovenijo povabil Silvo Karo, bo 25. t. m. ob 19. uri v kinodvorani v Domžalah. Organizira ga PD Domžale. Predprodaja vstopnic bo od 19. novembra dalje na Planinski zvezi Slovenije na Dvoržakovi 9 in v veleblagovnici Napredek v Domžalah na oddelku za časopis.
Predavanje bo v angleščini, prevod pa bo preskrbljen. Po predavanju bo v diskoteki in kavarni Life v teniškem centru Domžale družabno srečanje v pogovoru z Jimom Bridwelom. Poleg obiskovalcev predavanja so vabljeni tudi drugi alpinisti in športni plezalci.

(A. B.)

Pred reorganizacijo UIAA
Generalna skupščina mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA, ki združuje že 70 organizacij iz 54 držav, je bila tokrat na Japonskem. Planinski zvezi Hrvatske in Slovenije, ki sta bili lani sicer že sprejeti, toda le kot »pridruženi« članici, sta na njej končno poštah polnopravni. Prošnjo za sprejem PS Bosne in Hercegovine (ki jim jo je osebno prinesel hrvaški delegat D. Berljak) pa zaradi proceduralnih nepopolnosti žal niso mogli niti obravnavati (novi članici pa sta postali Južna Afrika in Kirgizija).
Za gostitelje naslednje skupščine sta se ponudila Čile in Iran, lokacijo pa bodo šele določili. Za 56. Generalno skupščino 1994 pa kandidira planinska zveza Hrvatske ob 120-letnici.
Sprejeli so tudi nekaj sprememb statuta, ki med drugim omogočajo komisiji za športno plezanje UIAA, da nastopa kot pravna oseba. Na ta način bi se lahko včlanila v Mednarodni olimpijski komite (pogovori o tem, da bi plezanje postalo tudi olimpijski šport, so še vedno aktualni!). Še več pa jih pripravljajo in boj (med prisotnimi) za stolčke v statutarni komisiji je bil zato izredno oster. Predsednik UIAA je še naprej dr. Petro Segantini, za častna člana sta bila proglašena sir Edmund Hillary in donedavni predsednik dr. Carlo Sganzini. Poročila komisij pa kakih pretresljivih novosti niso prinesla,, če izvzamemo uspešno poslovanje UIAA: dohodkov je imela 227.376 CHF, izdatkov pa le 163.179.

FRANCI SAVENC

Zmagovalci Menlungtseja spet doma
LJUBLJANA, 13. novembra - Nimamo pogosto priložnosti pozdraviti prihoda dveh alpinističnih odprav hkrati, je poudaril predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar ob vrnitvi slovenskih odprav na Anapurno in Menlungtse. Alpiniste so prišli na Brnik pozdravit tudi številni prijatelji, v središču zanimanja pa sta bila Andrej Štremfelj in Marko Prezelj, zmagovalca doslej še neosvojenega 7181 m visokega Menlungtseja. Ta vrh v Tibetu je bil doslej še eden redkih, na katerega še ni stopil človek, čeprav je poskušalo že pet odprav, nobena med njimi pa v alpskem stilu, kot sta ga po jugovzhodni steni in prvenstveni smeri zmogla naša alpinista. Vodja odprave na Anapurno Tone Škarja je povedal, da ni razočaran, ker se je morala odprava umakniti z gore. Tokrat se je vreme pač zarotilo proti alpinistom, predzadnji osemtisočak slovenskih alpinistov bo moral še počakati, neuresničen pa bo tudi načrt, da bi ob stoletnici planinstva v Sloveniji, ki bo prihodnje leto, naši alpinisti stali na vseh osemtisočakih.


Na sliki: mini odprava na Menlungtse, od desne - Andrej Štremfelj, Marko Prezelj in zdravnik odprave dr. Žare Guzej. (Foto: Matej Družnik) (Delo 14. 11. 92)

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV
eXTReMe Tracker