Delo, Književni listi - Nina Jurinčič: Nagrajeno dramsko besedilo Dušana Jelinčiča
Delo, sreda, 24. januarja 2007
KNJIŽEVNI LISTI
Drama
Dušan Jelinčič Aleksander od kresnic - Združenje književnikov Primorske, 2006.
Na poti h kresnicam
Nina Jurinčič
Leta 2005 je bila drugič podeljena Literarna nagrada prem. Nagrajeno je bilo dramsko besedilo, monolog Aleksander od kresnic Tržačana Dušana Jelinčiča, enega izmed najbolj branih slovenskih pisateljev. Jelinčič je diplomiral na filozofski fakulteti tržaške univerze iz sodobne književnosti in modernih jezikov. Je avtor proze, esejev, dram, razprav, kritik, poleg tega pa sodeluje tudi pri slovenskih radijskih in televizijskih poročilih javne radiotelevizijske ustanove RAI.
Dušanu Jelinčiču pa ne gre samo pisanje lahko od rok. Poznan je tudi kot vrhunski alpinist. Pred dobrimi dvajsetimi leti je kot prvi alpinist iz dežele Furlanije - Julijske krajine osvojil Broad Peak, enega izmed himalajskih osemtisočakov. Povzpel se je tudi na Everest in mavrično zastavo miru nesel na Gašerbrum 2.
Jelinčič ima sicer zelo širok in raznolik opus. Monolog Aleksander od kresnic pa temelji na – kot že v večkrat nagrajenem romanu Zvezdnate noči obravnavani snovi – alpinizmu. Delo je za Jelinčičeve bralce presenečenje. V njem so obravnavani motivi, kot so utesnjenost posameznikov v današnjem svetu, beg iz realnega sveta v drugo dimenzijo, hrepenenje po nedosegljivem, kaznovana prevzetnost … Vse se prek čustev odvija na dveh nivojih. Preko pripovedovalčeve zgodbe, v katero je spretno vpleten drugi nivo, in sicer osvajanja Aleksandra Velikega. Kraj dogajanja se ujema – sever Pakistana, nekdanji rob civilizacije – kakor tudi hrepenenje oseb po nečem velikem.
In kaj so kresnice, na katere je pred tisočimi let naletel Aleksander Veliki in naš pripovedovalec? Kdo je sploh pripovedovalec? Se za njegovo pripovedjo skriva morda vsak človek, ki se za krivice, ki jih je storil, poskuša pokoriti? Pripovedovalec se enači z Aleksandrom Velikim in poraja se vprašanje, ali se je človek v tolikih letih razvoja sploh spremenil v svojem bistvu. Kaj je drugačnega v duši današnjega človeka? Kaj je sililo Aleksandra Velikega, da se je podal na pot in kaj sili človeka danes?
Aleksander Veliki se je na severu Pakistana ustavil: »Bil je na smrt utrujen in vojaki so se mu začeli upirati …«. Naprej ni mogel, začel se je vračati in s tem je, kot trdi pripovedovalec, začel umirati. Pripovedovalec pa se, ko je prišel na rob sveta, ni vrnil, ampak je ostal s kresnicami. Ostal je … »da bi ustavil tok svojega umiranja …« Konec umiranja pa napove drugačnost pripovedovalčevega življenja in nepričakovani preobrat v toku zgodbe.
Z monologom Aleksander od kresnic je Jelinčič čisto zares vstopil v svet dramatike. S spletanjem vsebine s stilom in tekočim jezikom je ustvaril dramo, ki bralca ponese v skrivnostni svet mistike in hrepenenja.