Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Lan (Linum)

Arhiv G-L: Gorski vrtovi


Cvet predivca od blizu


Cvetovi rumenega lana


Rumeni lan raste v šopih.


  Francoski lan


Julijski lan


Lepljivi lan


Popki lepljivega lana. Dobro vidne so žleze, ki povzročajo lepljivost.


Drobnolistni lan

 
Pri nas na vrtu, v Severni Afriki tudi v naravi. Kultivar Linum grandiflorum var. rubrum

 

torek, 16. oktober 2012, ob 05:02, Alenka Mihorič, ogledov: 8030

Gorski vrtovi: Lan je že dolgo znan človeku kot vsestransko uporabna rastlina, ki jo tudi goji. Nekatere vrste pa krasijo tudi pobočja hribov.



Tkanine iz lanu in olje sta najbolj znana izdelka iz gojenega lanu, seme pa se uporablja kot domače zdravilo za boljšo prebavo. Nekatere vrste lanu gojijo tudi na vrtovih za okras. Večina ljudi pozna lan po lepih modrih cvetovih. Tisti pozornejši pa v naravi opazijo tudi lane drugih barv in take z manjšimi cvetovi. Vsi lani imajo pet-števne cvetove s celorobimi čašnimi listi. Navadno ima cvet pet prašnikov, ki so spodaj zrasli, nadrasla plodnica pa ima pet vratov. Plod je več predalasta glavica.


Predivec
(Linum carthaticum)

Predivec je navadno razrasel, cvetovi pa so zelo drobni.Če bomo ob poteh in na gorskih traviščih zagledali nežno rastlinico z drobnimi belimi cvetovi, je to najverjetneje predivec. Njegovi cvetovi imajo premer največ 5 mm. Razraslo steblo je visoko do 20 cm in je nasprotno olistano. Drobni listi so jajčasti in brez pecljev. Nekateri strokovnjaki ločijo dve podvrsti; enoletno in dvo ali triletno. Prva ni razrasla in nima jalovih poganjkov, druga pa je razrasla in take poganjke ima. Razrasla oblika ima lahko pri dnu olesenelo, gosteje olistano  steblo. Predivec najdemo na suhih travnikih od nižin do alpinskega pasu. V nižinah ima rad obdelana tla. Cveti od junija do avgusta. Zelo pogost je po vsej Sloveniji in drugod po Evropi.


Rumeni lan
(Linum flavum)

Rumeni lan je lepa roža, v naravi pa ni pogost.Precej manj razširjen po naši deželi je lan z živo rumenimi cvetovi (nekaj takih vrst, a z veliko manjšimi cvetovi najdemo v primorju). Rumeni lan je trajnica, visoka do 40 cm. Gladki suličasti listi so po steblu razvrščeni spiralasto in imajo pri dnu dve sedeči žlezi. Venčni listi so dolgi do 2,5 cm. Čašni listi so suličasti, dolgo priostreni, daljši od plodne glavice in po robu žlezasto dlakavi. Rastišča najdemo po travnikih in gozdnih posekah do 800 m visoko. Cveti sredi poletja. Doma je v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Sama sem ga srečevala na Koroškem, na pobočjih nad Vipavsko dolino in v sami dolini, v Zasavju (Vetrnik) in še kje. V zahodni Evropi poznajo podoben lan Linum campanulatum.


Francoski lan
(Linum narbonense)

Na travnatem južnem robu Trnovskega gozda lahko občudujemo francoski lan.Ko sem se prvič vzpenjala preko položnih travnatih pobočij Vremščice, me je presenetila živa modrina cvetov s temnimi radialnimi črtami, ki so se gugali na vrhu precej visokih stebel. Trajnica z več stebli doseže okoli 60 cm. Ima črtalaste liste. Čašni listi nimajo žleznih laskov, so dvakrat daljši od plodne glavice in imajo širok kožnat rob. Venčni listi so dolgi 2-3 cm in imajo dolgo žebico. Francoski lan raste na grmovnatih košenicah dinarskega in submediteranskega sveta, v Južni Evropi ob Sredozemskem morju, ponekod do 1600 m visoko. Na vzhodu segajo njegova nahajališča do Srbije in Makedonije.


Julijski lan
(Linum alpinum subsp. julicum)

Šop julijskih lanov ob poti na Kokrsko sedlo.Poleg neuglednega predivca ta lepotec edini zdrži neprijazne visokogorske razmere. Izven visokogorja ga pri nas najdemo samo še na Snežniku, nižje pa sploh ne raste. Do 40 cm visoka zelnata trajnica je gola in komajda razrasla. Steblo je gosto olistano z ozkočrtalastimi listi, ki so pri dnu stebla krajši in štrleči.  Socvetje je 3-8 cvetno. Venčni listi so klinasto narobe jajčasti, dolgi do 15 mm in imajo rumeno žebico (sredina cveta, po kateri se loči od drugih modrocvetnih vrst). Čašni listi so jajčasti, vsi enako veliki. Imajo hrustančasto obrobo. Plod je okrogla glavica, ki se posuši v pokončnem stanju. Cvetoče julijske lane lahko občudujemo julija in avgusta na kamnitih traviščih in meliščih na apnenčastih tleh. Razširjen je v jugovzhodnih Alpah in severozahodnih Dinaridih. Drugod po Alpah, pa tudi v Pirenejih, Apeninih, na Balkanu in na Uralu, uspevajo druge, podobne podvrste alpskega lanu.
 

Lepljivi lan
(Linum viscosum)

Precej lepljivega lana raste na južnih pobočjih Kamniškega vrha.Od maja do julija, ko cveti ta lepa rastlina, jo zlahka prepoznamo po rožnatih ali rdečevijoličastih cvetovih s premerom 3-6 cm. Atraktivnost še poveča belo-rumena sredica cveta s kontrastnimi modrimi prašniki. Že ime vrste pa pove, da je rastlina lepljiva. Taka je zaradi žleznih dlačic na robovih listov. Tudi sicer so zeleni deli tega lana drugačni od ostalih, golih vrst, saj je dlakavo tako steblo kot tudi eliptični listi, ki se na vrhu polagoma zožijo v konico. Raste na travnatih pobočjih, gozdnih robovih in med grmičjem od nižine do montanskega pasu. Pri nas so rastišča raztresena skoraj po vsej deželi, le na severovzhodu je redek. Lepljivi lan poznajo tudi v večini drugih evropskih držav.


Kosmati lan
(Linum hirsutum)

Listi kosmatega lana so s spletne strani www.biolib.czTa vrsta je pri nas izredno redka. Prepoznamo jo po modrih cvetovih in gosto prileglodlakavem steblu, listi pa so širokosuličasti in zgornji po robu žlezastodlakavi. Precej spominja na lepljivi lan, razen barve cvetov. Nisem še imela sreče, da bi ga videla v naravi.



Drobnolistni lan
(Linum tenuifolium)

Drobnolistni lan z južnega pobočja Čavna.Redko raztreseno po Sloveniji lahko poleti med sprehodi na griče in hribe naletimo na bledo rožnato, skorajda belo cvetoče nežne rastline z majhnimi črtalastimi listi. Pogosteje jih opazimo na jugozahodu države. Njegovi čašni listi imajo po robu žlezne laske, venec pa je širok 2-3 cm. Nežni rastlini so všeč suha travnata in kamnita pobočja ter svetli gozd od nižin do 1700 m visoko. V naravi raste vse od Španije do Črnega morja.


To pa seveda niso vse vrste lanov, ki bogatijo slovensko floro. Nekateri imajo raje kot hribe prijaznejšo nižino ali toplo primorsko klimo. Bodo že našli kakšno drugo spletno stran, kjer se bodo predstavili ljudem.

 

Alenka Mihorič


Literatura:
 
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.

Spletni vir:
http://luirig.altervista.org/flora/linum.htm
 

eXTReMe Tracker