Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Desetina Bohinjcev enotno zoper Triglavski narodni park

petek, 12. oktober 2012, ob 05:29, Boris Kumer, ogledov: 2022

Dnevnik - : Na zborih občanov, ki se jih je udeležilo okoli 400 prebivalcev, so ti z 90-odstotno večino glasovali za izstop iz parka

Bohinjci so se odločili, da v prihodnje območje Vogla, Bohinjskega jezera in vasi okoli njega ne bo več del Triglavskega narodnega parka (TNP). O njem smo nov zakon sprejeli po dolgih letih usklajevanja 2010, z njim so bili v Bohinju kar zadovoljni. Toda na najbolj občutljivih področjih, to je sredstvih za razvoj območja in urejanju prostora, zakon v praksi ne deluje.

Za župana Franca Kramarja je to logična posledica dejstva, da različne omejitve prebivalci parka morajo upoštevati, država pa se svojih obveznosti ne drži. V Bohinju pogrešajo predvsem spodbude za turistični razvoj Vogla. Država se je zavezala, da bo za to območje sprejela prostorske akte, ki bi turistični in smučarski jutri tega smučišča zagotovili, a tega ni uresničila. Zamuda je že velika, Bohinjci pa so se zdaj odločili, da iz parka izstopijo, ker preprosto ne vidijo več koristi, da so v njem. Zborov občanov se je v različnih krajih občine udeležilo 400 od skupno 4420 prebivalcev, z 90-odstotno večino pa so jasno dali vedeti, da imajo življenja v TNP dovolj. Za občinsko oblast je to jasno sporočilo volje ljudi, ki naj bi ga upoštevala tudi država.

Na posledice odločitve Bohinjcev so opozorili tudi v javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer poudarjajo, da bo varovanje okolja še vedno pomembno, tudi če bodo iz parka izstopili. Vsekakor pa bi bil TNP izredno okrnjen, če v njem ne bi bilo več Vogla, bohinjskih vasi in zlasti Bohinjskega jezera. V zavodu so tudi potrdili, da jim je država programska sredstva s pol milijona v rebalansu proračuna zmanjšala na zgolj 87.000 evrov.

Država se je na nejevoljo Bohinjcev, povezano tudi z rušenjem črnih gradenj, za zdaj odzvala z ustanovitvijo komisije, ki naj bi obravnavala predloge za spremembe zakona o TNP. Očitno so v Bohinju izgubili upanje, da bodo z novim zakonom tudi konkretno deležni pomoči, ker pač živijo na območju s posebnimi omejitvami. Primer Vogla je eden najbolj značilnih za naš splošni in tudi posamični odnos do parka, narave in razvoja: okoljevarstveniki so odločno nasprotovali tudi sedanjim rešitvam razvoja smučarskega turizma, država pa ni pripravila ustreznih prostorskih aktov.

"Z javnim zavodom TNP zelo dobro sodelujemo, naš adut na trgu je tudi dejstvo, da smo v parku. Zato si mi želimo, da nam omogočijo razvoj. Toda država bi morala do konca leta 2011 pripraviti državni prostorski načrt za Vogel kot temelj za vse kasnejše projekte, a se do danes priprava praktično ni niti začela," pravi Boštjan Mencinger, direktor Žičnic Vogel, ki s 35 zaposlenimi ustvarijo okoli tri milijone evrov letnega prometa.

Včeraj je v državnem zboru odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje razpravljal o zakonu o TNP, na odboru pa je bil prisoten župan Kramar. Poslanci so spreminjanje zakona zavrnili, vladi pa naložili, naj preveri, kako se zakon izvaja. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so potrdili, da je za TNP sredstev letos bistveno manj, vladi pa je parlamentarni odbor naložil, naj v proračunih za naslednji dve leti zagotovi potrebna sredstva za razvojne programe v TNP.


Dnevnik,: Na zborih občanov Bohinjci o parku

V prihodnjih dneh bodo občani Bohinja v različnih krajih na zborih občanov obravnavali neizpolnjevanje zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki je bil sprejet leta 2010 in na nekaterih področjih kljub jasnim rokom ni doživel potrditve v praksi.

Tak primer je območje Vogla oziroma ustrezni prostorski in drugi dokumenti, ki bi omogočili razvoj turizma, Bohinjce pa je v zadnjem času razjezilo tudi rušenje črnih gradenj. Župan Franc Kramar nam je povedal, da se po njihovi oceni zakon ne izvaja, zato so nekatere dejavnosti onemogočene in s tem tudi preživetje občanov Bohinja: "Nočem vnaprej ocenjevati, ali bodo ljudje zaradi obširnega spektra problemov predlagali izstop iz Triglavskega narodnega parka, zagotovili bomo demokratično razpravo in občani bodo povedali svoje." Po zakonu naj bi bil sedež zavoda TNP v Bohinju, a o tem zdaj ni ne duha ne sluha, bohinjska občina pa že dlje časa opozarja na to, da je država zakon sprejela in potem naredila malo ali nič za reševanje problemov ljudi v TNP.


Dnevnik, 29.09.2012 - : Bohinjci bi izstopili iz triglavskega parka

Ne izključujejo niti možnosti referenduma

Bohinjski občinski svetniki so na zadnji seji soglašali s predlogom župana Franca Kramarja glede vložitve predloga za spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bi Vogel in naselja izločil iz parka. Še prej pa bo župan iskal podporo občanov na zborih krajanov. V Bohinju prav tako ne izključujejo možnosti referenduma, kjer bi se o izločitvi iz Triglavskega narodnega parka odločali krajani. Naj spomnimo, da so v Bohinju pred skoraj desetimi leti podoben referendum že imeli, a so prebivalci možnost izstopa iz parka takrat zavrnili.

Negodovanje Bohinjcev nad določbami, predvsem pa omejitvami, ki jih povzroča bivanje v narodnem parku, so stalnica že desetletje in več. Po sprejetju najnovejšega zakona o Triglavskem narodnem parku so bili tudi v Bohinju prepričani, da jim prinaša veliko priložnosti in več svobode. "Dejstvo pa je, da se zakon ne izvaja. Enostavno je neoperativen," je dejal Kramar. Skupaj z občinskimi svetniki je vlado pozval, naj končno poskrbi za izvajanje zakona, saj naj bi bil prav to ključni razlog za nezadovoljstvo Bohinjcev.

Najhujše za prebivalce so še vedno številne omejitve pri uresničevanju projektov pa tudi pri povsem vsakdanjih opravilih. "Tako pride do situacije, da kmet ne sme posekati niti enega drevesa v svojem gozdu, vseeno pa plačuje davek od prihodka, ki naj bi mu ga ta isti gozd prinašal. Najbolj pereč problem ta hip je razvoj smučišča Vogel. Zakon je sicer predvidel državni prostorski načrt, a ga po dveh letih čakanja še vedno ni. Na Voglu tako ni mogoče speljati nobene investicije, razvoj je popolnoma ustavljen. Podobno je s turizmom. Smo za trajnostno naravnan turizem, a preden nam država jasno pove, kaj lahko in česa ne smemo, razvojnih projektov ne bo. Za vsak kamen, ki bi ga rad prestavil, potrebuješ na desetine soglasij," je razložil Franc Kramar. Kako resne pa so napovedi o izstopu iz parka? "V prvi vrsti si želim, da se zakon sploh začne izvajati. Glede take odločitve pa bomo najprej povprašali ljudi in naj oni povejo, kaj bi radi. Zbori krajanov bodo sklicani v mesecu ali največ dveh," je še napovedal Kramar.

Kot je Bohinjcem razložil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik, so zavarovana območja priložnost za trajnostni razvoj in da to omogoča tudi veljavni zakon. Priznal pa je, da država nima denarja za njegovo izvajanje v delu, ki predvideva finančne vzpodbude in sofinanciranja projektov.

Zakon o Triglavskem narodnem parku predvideva tudi izdelavo načrta upravljanja. Kot je povedal direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar, je načrt pripravljen, ko bodo vse občine posredovale svoja mnenja in pripombe, ga bodo ustrezno dopolnili. Konec oktobra naj bi tako stekla njegova javna razgrnitev.

Primož Knez

Oznake: TNP
eXTReMe Tracker