Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Goloseki na Jezerskem

  09.10.12, 06:00


Foto: Marjana Hanc

sreda, 10. oktober 2012, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 6377


Delo
/Slovenija - Marjana Hanc: ... vznemirili planince in ljubitelje narave

Na skladu pravijo, da v gozdovih gospodarijo nadstandardno – »Takšno krčenje gozda je nedopustno«

Kranj – Na strmini pred Velikim vrhom nad Jezerskim so v zadnjih mesecih na veliko sekali in odvažali hlodovino. Uradno gre za pomladitvene ukrepe, po mnenju planincev in strokovnjakov, ki opozarjajo na nevarnost erozije ob prvem obilnejšem deževju, pa prej za barbarsko uničevanje gozda.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je sečnjo opravil na območju, kjer je že pred tem obstajala velika verjetnost snežnih plazov.

Na golosek je prvi opozoril varuh gorske narave Planinske zveze Slovenije (PZS) Andrej Pečjak. »Zemljišče je dobesedno porazirano. Za nikakršno pomlajevanje ne gre, ampak navadni golosek. Že pred približno štirimi leti so skoraj do golega posekali območje pod zahodno steno Velikega vrha. Toda takrat so pustili nekaj rastlinja in petmetrskih dreves. Zdaj pa je golosekov že več in se postopno bližajo Jezerskemu. V istem gozdu, ki je že v gorskem svetu, so enega za drugim naredili pet ali šest golosekov, velikih 300 krat 100 metrov, ostali so le kupi lubja in vej ter goličava, kjer so očitne sledi erozije. Morda se motim, ker nisem gozdar, naj stroka pove svoje ...« pravi sogovornik.

»Skrb za gozdove nadstandardna«

Zemljišče, kjer je potekala sečnja, je v lasti države, z njim pa gospodari sklad. »Ne gre za golosek, ampak za pomladitveno sečnjo končni posek, ki smo jo izvedli skladno z gozdnogojitvenim načrtom za katastrsko občino Spodnje Jezersko, odsek 30C,« so za Delo povedali na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Zagotovili so, da v vseh državnih gozdovih gospodarijo po načelih trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti, zaradi česar so že leta 2007 prejeli certifikat FSC (mednarodnega Sveta za nadzor gozdov) za vse državne gozdove, s katerimi gospodarijo. To pomeni, da je skrb za gozd nadstandardna, po principu sodobnih evropskih gozdarskih državnih podjetij oziroma po mednarodno priznanih kriterijih.

Enako nam je povedal Ivan Srečnik iz Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Jezersko–Kokra. Povedal je, da je bilo na približno 300 metrov dolgem in 60

metrov širokem zemljišču posekano 430 kubičnih metrov lesa, od tega dve tretjini bukve in tretjino macesna in smreke. »Po ureditvenem načrtu je opravljena sečnja na polovici, ob koncu desetletja pride na vrsto druga polovica ... Gre za tendeciozne navedbe o goloseku in neprimerni mašineriji. Zgornja cesta, ki je bila zgrajena prav zaradi potreb gospodarjenja z gozdovi, je bila zaprta in lesa drugače kot z žičnico in pozneje s tovornjaki ni bilo mogoče spraviti z zemljišča. Delo je bilo opravljeno korektno,« je še dodal Srečnik.

Zavod za gozdove in izvajalec sečnje na istem naslovu

Na vprašanje, ali ni nenavadno, da je naslov krajevne enote zavoda za gozdove na istem naslovu (Kokra 69 A), kot ga ima koncesionar za izkoriščanje gozdov, Gozdarstvo Gorenjske (lastnik tega podjetja je Gozdno gospodarstvo Postojna) je Srečnik odgovoril, da nimajo istih pisarn. Zagotovil je, da izvajajo učinkovit nadzor nad delom koncesionarja, ob nepravilnostih pa bi obvestili lastnika, to je sklad, in inšpektorja. Gozdarska inšpektorica Urša Ahačič Pogačnik je dejala, da si bo posek ogledala, pristojni pa so ji zagotovili, da je nekoliko večja sečnja legalna, ker gre za končni posek.

Sekali na območju snežnih plazov

Na občini Jezersko so potrdili, da se s tega in drugih območij odvažajo velike količine hlodovine. Največjo težavo pa župan Jure Markič vidi v tem, da (pre)težki tovornjaki vozijo v deževnem vremenu, ko so tla razmočena in se ceste lahko še bolj poškodujejo. Jezersko ima kot ena redkih občin popis dejanskih snežnih plazov in zemljevid z modeliranjem nevarnosti zanje. Na območju, kjer so opravili sečnjo, je že pred tem obstajala znatna do velika nevarnost snežnih plazov.

Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika, ki je sodeloval pri izdelavi karte, pravi, da je krčenje gozda na takšen način, kot so se ga lotili na tem ogroženem območju Velikega vrha, nedopusten.

Marjana Hanc  

Komentiraj (22):

Tomaž Ogrin, sreda, 10. oktober 2012, ob 09:15

Ježeš, če je ta golosek nadstandard, kakšno je šele standardno ali podstandardno ravnanje z gozdom! Seveda je to sonaravno, po filozofiji, da smo tudi mi del narave in se zgodi naša volja, he,he...

Morda se kdo spravi na tok denarja. Kam je šla hlodovina in po koliko?
In kdo bo zdaj pregledoval še gozdnogospodarske načrte, da ugotovi, koliko posekov na golo, pardon, pomlajevanja od starosti škripajočih gozdov je še v njih? Sicer so javni dokumenti in so bili v javni razpravi, toda...

Emil Kač, sreda, 10. oktober 2012, ob 10:28

Zanimivo, da g. Ogrin spet ni pisal ob dveh ali treh ponoči, takrat bolje piše, če bi pisal sredi dneva mogoče tudi Bohinjcev ne bi izseljeval iz njihovih ognjišč.Tudi g. Franci Savec bi lahko kaj sam napisal, namesto da kopira nepreverjene članke iz Dela.
Nesmiselno je polemizirati z ljudmi, ki imajo fiksno mišljenje, ne glede na argumente. Večina ljudi si tako misli svoje in jih ne jemlje resno.
Še enkrat vas lepo vabim na sedež podjetja v Kokro ali pa v Postojno, kjer boste dobili vse željene informacije o gospodarjenju z gozdovi, ki ga izvaja Gozdarstvo Gorenjske na Jezerskem. Tudi informacijo, da smo praktično edino podjetje, ki les iz Gorenjske vozimo izključno predelovalcem lesa v Sloveniji in s tem zagotavljamo še vedno veliko delovnih mest, za razliko od naših konkuretov, ki večji del gorenjskega lesa vozijo v Avstrijo. Mogoče boste potem začeli razmišljati malo drugače...

Davo Karničar, sreda, 10. oktober 2012, ob 10:56

Spoštovani prijatelji in občasni obiskovalci gorskega sveta, vznemirjeni planinci. Kaj ni začetek razpravljanja o naših krajih, ker se niste uspeli z avti pripeljati do plezališča Veliki vrh?
Kako pa vaš nadzor in skrb za preživetje planeta na območjih, kamor se ne odpravljate v gore?
Se domenimo za ogled območja čez 20 let? Morda pa že takoj - primere dobre prakse izpred 10, 20 let?
Najprej hop....in potem skok. Srečno in dobrodošli na Jezerskem, kjer je narava najlepša. Davo Karničar

Blaž Grapar, sreda, 10. oktober 2012, ob 11:24

Gospod Karničar!

Kaj ste želeli povedati z svojim komentarjem?

Bernard Štiglic, sreda, 10. oktober 2012, ob 12:08

V glavnem najbolj glasni "naravovarstveniki" ravno tako svinjajo naravo, kot ostali prebivalci.Spoznajo se na vse.Od gozdarstva, do kmetijstva, do predelave lesa in še bi se našlo.
Najbolj žalostno pa je, da zanje ne velja prav nikakršen argument.
Predstavnik izvajalca je lepo predstavil zadevo, pa nič.To, da je bil o tem tudi članek v Delu, ne pove popolnoma nič.Zadnje tedne smo v Delu lahko prebrali marsikaj.Tudi marsikaj netočnega.Kot na primer:"Sekali v območju snežnih plazov". Vemo, da je vsaka strmina lahko območje snežnega plazu. Torej se lahko seka samo na ravnini.
Bodimo strpni obiskovalci gora, ki za seboj počistimo in ne vtikajmo se prav v vse, kar vidimo ob poti.

Jože Šolar, sreda, 10. oktober 2012, ob 13:10

Gospod Kač, s svojim pisanjem izvajate goloseke na spletu. Celo urednika se spravite obtoževati ker si drzne kopirati "nepreverjene" članke iz Dela. Mar naj gre zasliševati novinarje, od kje jim podatki, tako kot so to izvajali pred kratkim glede kardinalovega sina?
Če novinarji pišejo članke o vašem strokovnem delu, jih o njem pravilno poučite sami ali pa jim pošljite pojasnilo in zahtevajte popravek. Ne pa takoj lomastenje po drugače mislečih in v naslednjem stavku "prijazno" vabilo na obisk.

Filip Vidmar, sreda, 10. oktober 2012, ob 14:22

Jaz pa vem, kaj je želel povedati (in tudi povedal) g. Karničar. Predvsem njegova vprašanja v prvem in drugem stavku veliko povedo, čeprav so vprašanja.

Skratka, imam občutek, da je ta hudič še kar normalne zelene barve, čeprav ga nekateri malajo na črno.

Bruno Fras, sreda, 10. oktober 2012, ob 15:12

Slovenija je ena najbogatejših dežel v Evropi po gozdnem bogastvu (glede na število prebivalcev). Zato je treba to bogastvo (bukovino) zmanjšati, ga prodati tujcem in k nam pripeljati čim več cvenka. Tako pač razmišljajo tisti, ki o brezglavih sečnjah odločajo in ki si s cekinčki polnijo žepe. Tudi na našem koncu, kjer prebivam (Maribor in okolica) je obupno. Skoraj vsakodnevno videvam, kako podirajo zdrave bukve in druga dragocena drevesa ter ustvarjajo goloseke in umetne jase. Kje in kakšen je nadzor, se sprašujemo tisti, ki nas ob tem boli srce in še kaj. Če mi kdo ne verjame, se naj sprehodi po gozdovih na območju Treh ribnikov, Kalvarije in okoliških hribov.
Le kam vse to vodi?

Tomaž Jeras, sreda, 10. oktober 2012, ob 18:53

Naj ob tej priložnosti omenim še svojo izkušnjo s sečnjo, tokrat pri naših (zahodnih) sosedih, na katere so zelo radi sklicujemo.
Konec avgusta in nato sredi septembra letos sem bil na planini Pecol nad Nevejskim sedlom, torej takoj čez mejo. Ob prvem obisku so na veliko sekali, ob cesti so bili ogromni kupi hlodovine, v gozdovih so se slišale žage. Ob drugem obisku kaka dva tedna kasneje so s sečnjo že končali. Presenetilo me je dejstvo, da nikjer ni bilo golosekov, ki so značilni za naše "gospodarjenje" z gozdovi. Gozda niso "porazirali", pač pa le zredčili. Gozd je bil videti urejen, lep in svetel. Tudi ostanke sečnje so pospravili za seboj. Skratka, kot bi rekli Angleži, "something completely different".
Katero gospodarjenje je trajnostno, pa naj oceni vsak sam.

Bernard Štiglic, sreda, 10. oktober 2012, ob 19:36

Gozd ima več funkcij. Ravno tako, kot rekreacijsko ima tudi gospodarsko funkcijo. To pomeni, da mora biti od gozda tudi denar, ne samo sprehodi, gobarjenje, nabiranje malin, priročen prostor za odmetavanje pralnih strojev, starih televizorjev. Vsakodnevno slišimo o brezglavi vožnji hlodovine čez mejo. To ni zato, ker bi bili Avstriijci hudobe, ki nam odvažajo denar izpred nosa, ampak zaradi skoraj popolnega propada lesne industrije pri nas. No vse ni propadlo, dobre firme delajo naprej, slabe tovarne, ogromni socialistični giganti pa so seveda propadli, ker se niso prilagodili na nove razmere.
Tisti, ki vsakodnevno vidite podiranje zdravih bukev, ste lahko popolnoma mirni. Vsak gozd ima določen etat - dovoljeno letno količino poseka lesa. To je kot v vrtu z paradižniki - potrgamo zdrave, dozorele plodove, če jih ne moremo vseh pojesti, jih prodamo, najbližnjemu kupcu, če ga ni v Sloveniji je pa v Avstriji, samo, kot primer.
V knjižnicah in na spletu je ogromno literature o naših prelepih gozdovih, vzemite jih v roke, preberite kaj od gozdarske stroke in videli boste, da le ni tako vse črno.

Aljoša Belingar, sreda, 10. oktober 2012, ob 23:00

Tole ni povezano z golosekom na Jezerskem, je le dopolnilo Tomažu.

Menda je sečnja ob cesti na Pecol povezana z boljšo pokritostjo helikopterskega TV prenosa 10. etape Gira d`Italia 2013. Cilj 10. etape je na Pecolu (torek, 14. maj 2013; Cordenons - Paularo - Passo del Cason di Lanza - Pontebba - Chiusaforte - Altipiano del Montasio).

Tomaž Jeras, sreda, 10. oktober 2012, ob 23:42

Bernard, gospodarjenje z gozdovi ni neka nova pogruntavšcina, to so počeli že v Jugi, pa v SHS, pa v Avstroogrski pa verjetno še prej. Kar je novo, so pa goloseki. Tega prej ni bilo ali pa je bilo zelo redko. Tu vidim dve možnosti, ali je stroka v zadnjem času tako silno napredovala in so goloseki na strmih pobočjih "zadnji krik tehnike" ali pa je stroka popustila pritisku kapitala.
Na tako strmih pobočjih pod gozdno mejo so drevesa EDINI dejavnik, ki preprečuje erozijo. Zato je malo verjetno, da se "porazirano" pobočje še kdaj opomore.

Marjeta Štrukelj, četrtek, 11. oktober 2012, ob 00:05

Opla, g. Bernard!
Če že o gozdovih nihče, ki ni rojen kmet, po vašem ne ve ničesar, me preseneča vaše znanje o vzrokih za propad socialističnih gigantov. Socialistične firme so večinoma propadle ob spremembi družbenega reda, zaradi brezmejne pohlepnosti in za nameček še ohlapne zakonodaje, ki je to lakomno požrešnost uzakonila tako, da bogatinu ni potrebno polagati računov. Smo danes revni večinoma tisti, ki nismo kradli, nismo znali ali nismo bili na poziciji, da bi sploh lahko kradli, bili pa smo okradeni. Delali smo v socializmu zagotovo več, tu in tam celo bolje, naj se sliši še tako neverjetno. Utemeljevanje izrečenega presega okvire odgovora.
Enako se dogaja kmetom in lastnikom gozdov, zato tisti, ki lahko, brezmejno izkoriščajo naravo. Oni, ki bodo priložnost zamudili, bodo ostali revni. In zato je umno gospodarjenje iz vaših knjig zadnje, kar bi se danes prodajalo kot vroče žemljice. G. Bernard ali vidite razliko? Če propadejo vse »farbenfabrke« na svetu, bo človek preživel, če propade gozd, bo umrl, v tem je bistvena razlika in tu se svetost lastnine neha, no, bi se morala nehati.

Sicer pa, ne boste verjeli, tale špetir je zame prav koristen, čeprav brez dobička. Pred leti sem kmalu po nakupu prve brez uspeha iskala še eno knjigo Roberta Brusa Drevesne vrste na Slovenskem (prvo sem poklonila nečaku) in prav danes na spletu našla podatek, da jo zdaj lahko kupim v novi izdaji. Toplo priporočam vsem ljubiteljem narave. Ne vem pa, če bodo v njej gospodarstveniki našli kaj koristnega, to je dobičkonosnega.

Ostane mi le še: »Bog nam pomagaj!« Res je, da se jaz oglašam predvsem zaradi estetskih kapric, saj se vsaka pot v nekoristni svet gora praviloma prične in konča v gozdu. Jeseni je najlepši, bil bi še lepši brez brutalnega drvarjenja. In to rečem jaz, ki mi je ljubi vonj žaganega lesa položen v zibko - nisem gozdarjeva, sem pa mizarjeva hči.

Primož Buh, četrtek, 11. oktober 2012, ob 01:23

Priporočam ogled oddaje Pogledi Slovenije na temo gospodarjenja z našim zelenim bogastvom.
http://tvslo.si/#ava2.147192537;;
Odgovor izkušenega gozdarja na novinarjevo vprašanje, kaj si misli o tem kar se zdaj dogaja v naših gozdovih je bil:"Jaz bom samo to rekel, da če b' pršl ta stari gozdarji nazaj nas postrelijo."

Nejc Mrak, četrtek, 11. oktober 2012, ob 08:02

Ob tej temi se mi je v spomin prikradel intervju novinarja RTV SLO iz časa nekje tam takoj po zadnji »osvoboditvi«, ko je kmet na vprašanje zakaj izvaja golosek na izredno strmem pobočju in če se zaveda, da je to kaznivo odgovoril, da zdaj imamo pa demokracijo in je vse dovoljeno.
Naj samo povem, da sem popoln gozdarski analfabet in stvari lahko med seboj le primerjam ali pa uporabljam svoje laične občutke. Mogoče bi bilo smiselno uporabiti slovensko prislovično sosedsko zavist in privoščljivost in pogledati kako z gozdovi delajo drugje, predvsem tam kjer dobi požagano drevo bistveno večjo dodano vrednost kot pri nas. Ne spominjam se, da bi kdaj v avstrijskih ali južno tirolskih gozdovih videl kaj podobnega kot nam je dano opazovati v zadnjih 20 letih v naših gozdovih. Ne bom polemiziral glede golosekov, ki so na določenih območjih in v določenih primerih verjetno celo primerni. Kar moti je stanje gozda, cest in vlak po zaključeni sečnji. Veje in manjša od večjih podrta drevesa obležijo tam kjer so zapustila stik z življenjem (niso pospravljena na večje kupe ali pa le po nekaj vej skupaj leži razmetano naokoli kot po kakšnem vetrolomu). Nove ceste na strmih pobočjih nastajajo tako, da se odvečni material izrine pod cesto, o kakšnih ureditvah brežin pa ne duha ne sluha. Vlake se po sečnji ne sanirajo na način, ki bi preprečil nastajanje novih hudourniških grap.
Mislim, da se večina obiskovalcev slovenskih obiskovalcev gora, ki do njih dostopamo skozi gozdove zaveda, da je ena od glavnih funkcij gozda gospodarska. Ni pa vsako lomastenje gospodarno, tako kot tudi dojemanje demokracije kjer je vse dovoljeno ni ravno perspektivno predvsem za tiste, ki bi radi živeli od gozdov in ob njih.

Bernard Štiglic, četrtek, 11. oktober 2012, ob 09:10

Lepo pozdravljeni
Noč je bolje izkoristiti za spanje, kot pa za pisanje po forumih. Pa še nekaj si zapomnite: nobeden problem ni tako črn, kot se vidi ponoči.
Če bi kdaj pogledalii v kako knjigo ali pa se vsaj pogovorili z kakšnim gozdarjem, bi lahko kaj zvedeli o golosekih. Golosek, kot način gospodarjenja se v naši državi ne uporablja. Moramo pa vedeti, da je posek na golo, ali skoraj na golo zaradi vetrolomov, lubadarjev, poškodovanj po snegolovih nujen, da se prepreči še večja škoda.
Poškodovano drevje je potrebno čimprej spraviti iz gozda, da s prepreči še večja škoda.
Če bi si kdaj od bližje ogledali sečnjo bi tudi videli, da z sečnjo neizbežno poškodujemo še stoječe drevje, temu se ne da izogniti in zaradi tega je potrebno posekati tudi kakšno zdravo, od sečnje polomljeno drevo, ki pa bi kasneje zarad tega itak "umrlo".
Pogled na tako sečišče, novozgrajeno gozdno vlako je seveda za nekoga, ki se je že prej večkrat peljal mimo grozen.
Vedno se govori, da se goloseki niso izvajali.To seveda ni točno. Ob izgradnjah gozdniih cest so se nad in pod cesto, kolikor je pač segla jeklenica naredil popoln golosek.To se zelo dobro vidi na pobočjih Menine planine, Rogatca, Golteh in tudi na Pokljuki in Jelovici.
V zasebnem gozdarstvu pa je bil v uporabi tako imenovani "obvezni etat". To je pomenilo, da je zasebni lastnik gozda moral obvezno posekati določeno količino lesa in ga moral oddati edinemu prevzemniku, navadno gozdni upravi tistega področja lesa za smešno nizko ceno, za primer danes bi to bilo okoli 20 €.
Takoj po denacionalizaciji, ko je usahnil vir lesne hlodovine iz po vojni odvzetih gozdov, iz obveznih etatov zasebnih gozdov so veliki giganti nepreklicno propadli.Politika si je še nekaj časa zapirala oči in v te tovarne, z raznimi dokapitalizacijami in subvencijami dobesedno "metala denar z lopato skozi okno".
Sedaj živimo v drugih časih, gozd prerašča preveč dobrih kmetijskih površin, preveč nekoč lepih gorskih kmetij, bi rekel, da je še najmajn ogrožen, vsaj od človeka ne.
Mu pa vsako leto grozi več naravnih pojavov z sušami,snegolomi in podlubniki.To pa je že druga zgodba.

Tomaž Ogrin, četrtek, 11. oktober 2012, ob 18:05

Kot medklic, ker nihče od pristojnih, ki hvalijo poseg, ni hkrati ničesar sporočil na tole obrazložitev: »Ne gre za golosek, ampak za pomladitveno sečnjo končni posek....

Torej od stroke ne zvemo, kako bodo pomladili ta posekan gozd. Morda sledi nasaditev novih dreves? Kdaj? Bodo pustili, da narava sama pomladi te goloseke?
Nas mora to zelo, zelo zanimati. Kajti teren je silno težak za naravno pomladitev. Morda čez 100 let dobimo 20 letna drevesca....

Emil Kač, petek, 12. oktober 2012, ob 10:45

G. Ogrin. Vidimo da obvladate in poznate vse zakone in predpise, upam da veste tudi kaj je kriva obdolžitev nekoga za kriminalno dejanje in da je nedopustno nekomu po krivem povzročati tako moralno, kot tudi materialno škodo.

Tomaž Ogrin, petek, 12. oktober 2012, ob 11:51

g.Kač, sem napisal, da berem sem pa tja kakšne predpise kot pravni laik, nestrokovnjak. Pravo sicer razumem, kot neko ureditev za vse, da vsak ne počne, kar ga je ravno volja.

V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) piše tudi: Uničevanje gozdov 340. člen
(1) Kdor zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov v večjem obsegu krči ali seka na golo gozd ali ga kako drugače uničuje, pa pri tem niso dani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v varovalnem gozdu ali gozdu, ki ima poseben namen, se kaznuje z zaporom do treh let.

Beseda kriminalen ima pa po SSKJ pomena:
- nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: npr. kriminalna dejanja
- zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: npr.hiša je v kriminalnem stanju
V našem primeru: Gozd je v kriminalnem stanju oziroma mu ne moremo več reči gozd, ker je uničen do nerazpoznavnosti, ga ni več

Vendar dopuščam z uporabljeno besedo kriminalen oba pomena, za kar sem podal obrazložitev.

Seveda velja tudi nepisano pravilo: kjer ni tožnika, ni sodnika.
Kdo bo tožil?
Šele uraden postopek bi razkril zmote javnosti, ki ocenjuje ta golosek pač po svojih najžlahtnejših občutkih in odnosu do narave in okolja.

Stroka ni obrazložila do tega trenutka še nič. Navajanje gozdnogospodarskih načrtov ni strokovna obrazložitev!!!

Tudi o pomladitvi niti ene strokovne besede, tudi od vas ne, g. Kač.
Pa si jih vsi želimo. Kar zahtevamo jih!

Tomaž Jeras, petek, 12. oktober 2012, ob 12:01

G. Kač, namesto z grožnjami (slab pristop!) lahko debato kulturno zaključite s strokovnim in agrumentiranim odgovorom na naslednja (laična) vprašanja:
- zakaj imenujete golosek na strmem pobočju "pomladitvena" sečnja? Kaj bo tukaj postalo mlajše (pomlajeno), če ni več nobenega drevesa? Kaj na splošno ste hoteli s tem doseči, kakšno korist na naravo (koristi za vas so tukaj očitne)?
- kako mislite to pobočje sanirati, da ne bo podvrženo eroziji?
- kako bo to pobočje zgledalo čez, recimo, 20 let?

Še (moja) definicija:
strokovnjak: človek, ki neko področje tako dobro obvlada, da ga zna logično predstaviti in argumentirati tudi popolnemu laiku v jeziku, ki ga laik razume

Tomaž Ogrin, sobota, 13. oktober 2012, ob 20:31

V Delu, sobotna priloga 13.okt.2012, str. 30 je še eno ogorčeno pismo, z vprašanjem: Ali je torej kriminalec država Slovenija?

Vmes pa sem prejel odgovor KE Jezersko-Kokra na svojo prijavo poseka:

"Spoštovani,
na območju pod Malim vrhom nad Jezerskim je bila pred kratkim izvedena redna pomladitvena sečnja - končni posek v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, KE Jezersko-Kokra, št. 3408-03-0204-A002/12 z dne 12.01.2012 in na podlagi gozdnogojitvenega načrta za odsek 30C (parcela. št. 403/1, k.o. Spodnje Jezersko) oz. gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Jezersko (2012-2021). Predmetno gozdno zemljišče upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sečnjo je izvedel pogodbeni podizvajalec koncesionarja Gozdarstva Gorenjske d.o.o., to je Uroš Meglič s.p.

V konkretnem rastiščnogojitvenem razredu "Jelovo bukovje na karbonatih (AF)" je 14% sestojev v obnovi namenjenih končnemu poseku, površina je večinoma pomlajena z bukvijo in macesnom, slednji kot svetoljubna vrsta za pomladitev potrebuje odprto površino. V predelih, kjer je spravilno sredstvo žičnica, so običajno jakosti ukrepanja višje, vendar ne na račun ogrožanja katerekoli funkcije gozda.
Končni posek v gozdarski terminologiji ni isto kot posek na golo (odstranitev vsega drevja v nepomlajenem sestoju) ali krčitev gozda (odstranitev vsega gozdnega drevja zaradi spremembe namembnosti).
Sečišče v odseku 30C je končano in urejeno, poškodb na mladju praktično ni opaziti.

Vašo prijavo smo v vednost poslali tudi področni gozdarski inšpekciji (ga. Urša Ahačič Pogačnik).

S pozdravi,
Janez LOGAR, univ. dipl. inž. gozd.
VODJA OBMOČNE ENOTE
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Kranj
Cesta Staneta Žagarja 27 b, Kranj
te.: +386 4 20 24 200
mob. tel.: 041 657 165
E - pošta: [email protected]

Emil Kač, nedelja, 14. oktober 2012, ob 10:52

Tokrat se oglašam zadnjič, saj ne želim več sodelovati pri onesnaževanju te lepe spletne strani s popolnoma neproduktivnimi komentarji. Komentatorjem ne mislim odgovarjati na „strokovna vprašanja“, saj jim noben argument nič ne pomeni in nadaljujejo z obsojanjem (predvsem čustveni izlivi), vsega kar po vrsti. V Sloveniji je kar nekaj institucij, ki strokovno obvladujejo to področje, zato bi bilo dobro, da naslovite vprašanja na pristojne, preden nekomu delate škodo. Še najbolje pa je, da se odpravite na izlet in si ogledate sporno sečnjo, pa boste potem že kot laiki gotovo drugače razmišljali. Sem prepričan v to.

eXTReMe Tracker