Delo, Šport: ... Najpomembnejši dnevi odprave A-A Sagarmatha 1990

Naša mednarodna odprava na Everest je končala z delom. Navajamo nekaj ključnih dogodkov:
— 28. 9. na višini 7500 m je odprava opustila prvotno načrtovani vzpon po Ameriški smeri (1963), ker je na severozahodnem pobočju zaradi novega snega in vetra grozila nevarnost plazov.
Že 29. 9. so Lorenzo Mazzoleni, Marija Štremfelj in Andrej Štremfelj ter 7 šerp postavili tabor 3 (7200 m) na normalni smeri. Mazzoleni je 1. 10. s petimi Šerpami na Južnem sedlu (7986 m) postavil tabor 4, vendar se je moral zaradi močnega vetra vrniti v bazo.
5. 10. pride na Južno sedlo Sergio de Infanti in nato sestopi. Isti dan se iz baze v tabor 2 vzpnejo Jeglič, oba Štremflja in Lakpa Rita, naslednji dan pa na Južno sedlo (T4).
Ob 4.00 uri zjutraj 7.10. zapustijo T4. Zaradi močnega vetra in hudega mraza vsi štirje uporabljajo dodatni kisik. Pozneje je veter ponehal. Vrh so dosegli ob 14.15 in v jasnem vremenu so na njem ostali polno uro. Do noči so sestopili na Južno sedlo, naslednji dan pa v bazo (8. 10.). Ta dan sta proti vrhu poskusila Šerpa Arjun Tamang in Lorenzo Mazzoleni. V močnem vetru je šerpa že po 200 metrih obrnil, Mazzoleni pa je sam dosegel Južni vrh (8760 m) Everesta, kjer je orkanski veter zavrnil tudi njega. V T3 sreča Silva Kara, nakar skupaj sestopita v bazo.
Zaradi močnega vetra so se 9. 10. vsi vrnili v bazo in se odločili, da opuste nadaljnje vzpone. Bazo so zapustili 17. 10., Marija in Andrej Štremfelj pa sta se v Katmandu vrnila že 19. 10. medtem ko pričakujejo naslednje 25. 10. Prvi štirje člani bodo morda poleteli iz Katmanduja že 1. 11. in se vrnili domov 2. 11.
SPD Trst, ki je dalo pobudo za odpravo in povabilo člane, je k prvotnemu cilju Everest dodalo še Lotse. Za PZS je bila odprava pomembna kot primer dosedanjega sodelovanja, v alpinističnem smislu pa je k načrtu dodala prvi jugoslovanski ženski vzpon na Everest ter vzpon Janeza Jegliča in Silva Kara prek Južne stene Bagiratija III v kombinaciji z vzponom na Everest. Ta dodatek je bil tudi v celoti uresničen.

TONE ŠKARJA

Perestrojka tudi v Himalaji
»Profsport«, krovna organizacija vseh sindikalnih športnih združenj in klubov v Sovjetski zvezi, je že lani pod J steno Lotseja poslala ogledno odpravo. Januarja so imeli še zadnje skupne priprave in številne teste ... (o tem smo poročali 16. 4. letos). Sedaj pa so tudi do nas prodrle prve novice, da so steno preplezali. Kje točno, kdaj, še ne vemo. Po podatkih predvidenega (organizacijskega) vodje Aleksandra Ševčenka, so bili namenjeni plezati po smeri, ki sta jo 1985 prva poskusila Francoza; torej po doslej edini - Slovenski smeri (Tomo Česen, spomlad 1990) in desno v osrednji steber ter po njem vse do vrha.
Letos jeseni (pred tem so v Nepalu bili le dvakrat, na Everestu in Kanču, obakrat sila uspešno) so poskušali priti še na Manaslu, toda - imeli so nesrečo: trije so se smrtno ponesrečili.
Da je tudi v njihovem ekspedicionizmu prav »perestrojka« govori tudi dejstvo, da imajo v Nepalu še nekaj rezervacij odličnih ciljev, J steno Lotseja še za spomladi 1991, za naslednjo jesen J steno Anapurne itd. In z nekatero opremo prav briljirajo: njihove kisikove bombe menda prenesejo tlak 280 barov, težke pa so le 3,5 kg. Za dogovor o »izmenjavi« dobrin pa ti dajo kar privatni fax.

F. S.

Manaslu: trije mrtvi
Trije sovjetski alpinisti so se po podatkih agencije Tass smrtno ponesrečili med vzponom na Manaslu, 8156 m visoko goro v Himalaji.

Debelak in Robnik v Capu
Naveza AO Raduha - AO Železar naša prva, ki je preplezala smer z oceno A5 v tako visoki steni — Letos najtežji tehnični vzpon
CELJE - El Capitan v Yosemitskem narodnem parku je resda visok le 2307 m, zato pa ima eno najbolj znanih sten na svetu. Že leta privablja alpiniste od vsepovsod in tudi naši so se že nekajkrat uspešno preizkušali v njej. Začelo se je leta 1952, ko je bil preplezan 120 m visok vzhodni del stene. Šest let kasneje (po 18 mesecih obleganja) je padel osrednji problem, še danes slavni Nos ... Težavnost novih smeri (oz. vzponov) pa z vsakim letom še vedno narašča. Pravijo, da je v dolini 13 smeri z oceno A5, od tega v America Wall kar sedem.
Dušan Debelak (24) in Avgust Robnik (26), prvi je član AO Železar iz Štor, drugi pa AO Raduha iz Luč, sta 20. 8. odšla v ZDA z enim samim ciljem: ponoviti Lost in Amerika ali — če povemo še malo drugače — preplezati smer, ki ima v oceni zapisano A5; težavnost, kakršne naši doslej še niso premagovali.
Smer Lost in America sta 1985 prva preplezala Randy Leavitt, ta čas »No. 1« v tehničnem plezanju na svetu, in Avstralec Greg Child. Ta smer spada med poznavalci v kategorijo Jolly Roger, Sea of Dreams, Wyoming Ship Ranch, pa Scorched Earth (zadnja A5 v dolini, Leavittova iz l. 1987) in Zeitta Mondata — najtežjih na svetu torej. Dolga je 16 raztežajev, od katerih imata le dva oceno A2, en sam pa je preplezljiv prosto; ima pa oceno 5.10 in preplezati ga je potrebno v enem, brez možnosti varovanja. In še nekaj je pomembno, po 10. raztežaju povratek ni več mogoč, pa naj se zgodi karkoli.
Debelak in Robnik sta začela pravzaprav že 4. septembra. Toda ker je bilo preveč vroče, sta tri dni pritrjevala vrvi v uvodnih treh raztežajih. Temperatura je namreč dosegala 40° C in popiti je bilo treba tudi po šest in več litrov vode na dan. Potem sta raje počivala, v takem v steno ni imelo več smisla iti.
10. septembra pa sta začela zares. Prve štiri dni ju je še vedno hudo ovirala vročina, potem pa je začel pihati močan veter in zelo se je ohladilo. Toda veter jima je uničil visečo posteljo in en dan sta jo popravljala, po eni noči pa je bila spet neuporabna; odvrgla sta jo in zadnje tri noči sta morala predremati vise. Bilo pa je že tako mraz, da bi rabila kar popolno zimsko opremo. In ko sta 19. septembra izplezala, ju je na vrhu pričakalo hudo neurje. V predelu stene imenovanem Bay of Pigs, za katerega so značilne ogromne prislonjene luske, se jima je zagvozdila ena od vrvi in le s težavo sta jo rešila v enem kosu. Za 8. raztežaj je značilna slaba skala (plezati je mogoče le s krempeljci in bakrenimi glavicami), začenja pa se s prečnico dolgo 20 m. Še daljša je začetna prečnica v 11. raztežaju, v kateri je pri vrhu tega treba plezati še nekoliko navzdol, dalje pa je mogoče spet le z glavicami, ki vrh vsega slabo drže, pa noži, rurpi ...
V predelu stene kjer sta plezala naša dva (America Wall), kar pet dni ni bilo nikogar, čeprav je bil tabor poln. Sicer pa so se letos po pripovedovanju reševalcev drugi skušali v »lažjih« smereh, ranga Zodiac. Največ, kar so ponovili drugi, je Mescalito. Naša dva sta torej tudi v tem predelu opravila najzahtevnejši vzpon sezone, če upoštevamo le tisto, kar je primerljivo, torej tehnične smeri. In prvega jugoslovanskega z oceno A5!
Zanimivi so tudi nekateri »statistični« podatki. V vsej smeri sta naletela le na 10 uporabnih bakrenih glavic, druge so imele namreč odsekano žico, toda da sta jih morala pred namestitvijo novih najprej izsekati. In še trije klini so bili v smeri. Naša sta jih zabila okoli 400, pa še 40 glavic, ostalo sta plezala s krempeljci, zatiči, metulji in podobnim. »V steni je bilo komajda kdaj slišati kladivo, midva pa sva ga morala uporabljati nenehno«, sta povedala, »ne gre drugače«. Sta bila pač šele peta ponavljalca. Temu primerna je bila tudi oprema: 20 metuljev, 30 jeseničanov ... »Če bi hotela vse našteti, bi morala poiskati seznam.« Plezala sta s 55 m dolgo vrvjo, ker so raztežaji dolgi večinoma okoli 50 m in z dvema velikima transportnima torbama, ki sta ju prek škripca vlekla s posebnimi vrvmi. V torbah je bilo na začetku 20 konzerv kompotov in 40 litrov vode; 10 litrov pa jima jo je zaradi mraza zadnje dni ostalo. Hrane zelo malo, saj jedla tako nista kaj prida, največ le čokolado.
In kako naprej? »Za spremembo bi se sedaj rada preskusila še v hladnejših predelih, v Patagoniji ali pa na Baffinovih otokih. Samo kdaj bomo zbrali potrebna sredstva?« Tokrat je bil glavni sponzor Alpos iz Šentjurja, pomagali pa so jima tudi zavarovalnica Triglav iz Celja, Letalsko podjetje Adria, ZTKO Šentjur in Mohorjeva družba.

FRANCI SAVENC

Letos odlični dosežki
Jozef Nyka, urednik varšavskega Taternika in sodelavec velike večine najpomembnejših planinskih revij na svetu, sodi v vrh najbolj strokovnih poročevalcev in ocenjevalcev sodobnega alpinizma. Je pa tudi najboljši tuji poznavalec našega alpinizma, saj redno prebira našo rubriko. Razumljivo, da njegova pohvala vedno dobro dene.
»Moram vam spet čestitati. Vzpon na Bagirati III je bil za mene nekaj tako izjemnega nepričakovanega, kot je bila za vse nas še donedavno združitev obeh Nemčij. Posebna čestitka tudi Mariji Frantar za prvi ženski vzpon z rupalske strani; Schellova smer je precej težja in kompleksnejša kot so smeri na diamirski strani. Prepričan sem, da bo uspelo na Éverestu (ko je topisal, to še ni bilo znano) tudi Mariji Štremfelj. Srečal sem jo v Chamonixu in na mene je napravila izjemen vtis, tako kot njen mož Andrej.«
Kaj lahko temu dodamo? Izjemno (neponovljivo pravijo nekateri) dejanja Toma Česna v južni steni Lotseja. Najtežjo kombinirano smer Nove Zelandije, ki jo je februarja letos kot prvi preplezal Slavc Svetičič, najtežji vzpon letošnje poletne sezone v Andih (Chacraraju - Pavle Kozjek), letos najtežja tehnična ponovitev v Yosemitih je Lost in Amerika naveze Debelak - Robnik. Počkar in Škarjeva sta v Mt. Robsonu tudi opravila odmeven prvenstven vzpon, enega redkih evropskih v tem delu sveta. Pa tudi zimska sezona v Alpah sploh ni bila slaba ... Slovenski alpinizem je trenutno resnično na vrhu in - čeprav je to težko dokazovati - naša najuspešnejša športna dejavnost sploh.

FRANCI SAVENC

Predavanji Vikija Grošlja
Za novo sezono je Viki Grošelj pripravil dve predavanji z diapozitivi in glasbo. Prvi ima naslov Naj višji vrhovi kontinentov, v katerem predstavi svoja doživetja in vzpone na najvišje vrhove celin. Drugo predavanje 4x 8000 pa prikaže njegovo veliko himalajsko leto, v katerem mu je uspelo priti na štiri vrhove nad 8000 metri, vključno z Everestom. Podrobnejše informacije dobite na naslovu V. Grošelj, Justinova 8, 61210 Ljubljana Šentvid (tel. 061 52-004).

ALPINISTIČNE NOVICE

Težave z opremo
Iz Buenos Airesa sta se oglasila Peter Podgornik in Matjaž Ravkehar, ki nameravata v Patagoniji preplezati novo smer v vzhodni steni Fortaleze. Sporočila sta, da sta imela nekaj težav z letalskim prevozom opreme. Zaradi tega načrtujeta, da bi lahko začela z vzponom okoli 25. oktobra.

V dolini Krme
Medtem ko sta Janez Primožič in Slavko Rožič 14. t. m. v severni steni Velikega Draškega vrha ponovila Viktorijo, pa je Filip Bence (vsi so člani AO Tržič) plezal desno od te smeri (med Viktorijo in Verovškovo).
V spodnjem delu je našel nekaj klinov, zgoraj pa ni bilo več nobenih sledov. Težave so se gibale okoli V. stopnje. Po razpoložljivih podatkih ne poteka v tem delu nobena smer, dobrodošla pa bi bila vsaka natančnejša informacija.

V Rušici in Triglavu
Matjaž Jamnik in Miha Kajzelj (oba člana AO Šmarna gora) sta 14. t. m. v steni Rušice opravila prvo ponovitev smeri La La salama. Ocena smeri, ki sta jo plezala prosto je VII/VII-,VI, visoka je 250 metrov, zanjo pa sta potrebovala 8 ur. V njej sta pustila tudi en klin (sedaj sta v celi smeriva). Dan pred tem sta v isti steni splezala Smer mimo strehe (VI+/V+).
Dva dni kasneje pa sta bila v severni triglavski steni, kjer sta ponovila Spominsko smer Boruta Berganta (VII-AO) in v zgornjem delu izstopila po Čopovem stebru (Jamnik prosto, Vi+).

Neoklasik v Skednjevcu
Damjan Slabe, Mire Steinbuch in Izidor Tasič, vsi so člani AO Ljubljana-Matica, so 14. t. m. preplezali novo smer v JZ steni Skednjevca (2309 m) nad Bohinjem (izhodišče je planina Krstenica, 1655 m, s katere je do stene poldruga ura hoda). Smer so poimenovali Neoklasik, ocenili pa s V, Al/IV, 150 m, 4 h; izpostavljena smer v solidni skali. V steni so ostali dva klina in tri zagozde.

Alpe-Jadran
Danes popoldan ob 18. uri bo v galeriji Knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani, Tržaška 47a (nasproti bencinske črpalke) otvoritev fotografske razstave Staneta Klemenca. Avtor, ki nikakor ni neznan planinski javnosti, za njim pa je tudi že prek deset samostojnih razstav, je tokrat pripravil 28 barvnih posnetkov iz Julijskih in Kamniških Alp, dodal pa jim je posnetke z morja. Razstava bo odprta vsaj 14 dni.

Splezala Poročno noč
Trboveljska plezalka Metka Lukančič je v začetku tega meseca v znanem primorskem plezališču Osp opravila pomemben vzpon. Kot prva ženska je uspela preplezati Poročno noč, previsno in zelo znano smer v tem plezališču, ki ima težave ocenjene z oceno IX. Sicer sta bila pred tem opravljena že dva ženska vzpona s takšno oceno, vendar je Poročna noč po mnenju nekaterih doslej najboljši tovrstni vzpon, ki so ga opravile naše plezalke.

T. Č.