Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 31.12.1990

  31.12.1990


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 31. december 1990, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1081

Delo, Šport: ... Naši športni plezalci so za SP tekmovali na svoj račun

Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Jugoslavije končala leto z 950 švicarskimi franki dolga — Leta 1991 na šestih tekmah

TRŽIČ — JUSPEK (športnoplezalna komisija PZJ) je leto 1990 pričela z dolgom 950 švicarskih frankov zaradi neplačane prijavnine tekmovalcem v svetovnem pokalu 1989. Že ta podatek pove, da tudi letos ni bilo računati na množično udeležbo reprezentantov na tekmah za svetovni pokal. Tako so naši plezalci letos sodelovali na štirih od šestih tekem, pa še za to so skoraj vse stroške plačali sami.
Tekme na Dunaju se je poleg celotne reprezentance udeležilo še šest slovenskih plezalcev. Najboljša rezultata sta dosegli Miranda Ortar (7. mesto) in Simona Škarja (15. mesto). Sedmo mesto Mirande Ortar je do sedaj tudi najboljša jugoslovanska uvrstitev na tekmah za svetovni pokal. Samo štirje člani reprezentance so tekmovali v Madonni di Campiglio, dva pa sta se udeležila odprtega tekmovanja. Tadej Slabe se je uvrstil v polfinale in zasedel 25. mesto.
Tretja tekma je bila v Berkleyu (ZDA), edini, ki nas je tam zastopal, pa je bil Marko Lukič. Zaradi poškodbe se ni uspel uvrstiti v polfinale. V Nürnbergu je zopet nastopila popolna reprezentanca, trije pa so se udeležili odprtega prvenstva. Tadej Slabe je zasedel 19. mesto.
Medtem ko je bila lanska sezona doslej najuspešnejša za naše, je bila minula slabša. Konec leta 1989 se je JUSPEK sestal na Kozjaku pri Splitu in analiziral sezono. Na temelju bogatih izkušenj in analizah vseh napak so sprejeli prva prava organizacijska in tekmovalna pravila. Na prvem in edinem letošnjem sestanku JUSPEK v Zagrebu pa so organizatorji menili, da so kriteriji preostri in da se bolj splača organizirali privatne tekme. Rezultati lega so se zrcalili v organizaciji letošnjih tekmovanj. Edina tekma, ki je bila izpeljana po vseh pravilih JUSPEK, je bil Art Rock '90 v Zagrebli. Po pravilih JUSPEK tako letos jugoslovanskega pokala ni bilo, ker je zanj potrebno izvesti najmanj štiri tekme.
Izven pokala so bila naslednja privatna tekmovanja: Domžale, dve tekmi v Kranju, Škofja Loka in Ljubljana. Dve tekmi so priredili tudi na Romaniji, kjer pa je bila raven znatno nižja.
Na žalost smo v tem letu skorajda zapravili zaupanje in interes UIAA za svetovni pokal pri nas. Organizator v Domžalah očitno ni bil seznanjen z zahtevnostjo takega projekta, prav tako pa tudi ne z višino potrebnih sredstev. Prav tako ni bilo seminarja za jugoslovanske sodnike. Seminar je bil sicer načrtovan, organizacijo je prevzela komisija za športno plezanje pri PZS, vendar jo ni uresničila.
Skorajda edino, kar je vredno pohvale, je delo zveznega selektorja Bojana Leskovška, ki je brez kakršnihkoli sredstev uspešno skrbel za našo reprezentanco. Pomembna novost je njegovo znanstveno delo v tem sorazmerno mladem športu. Izpeljal je tudi' prvo testiranje kvalitete naših najboljših športnih plezalcev.
V letu 1991 bo na sporedu kar deset tekmovanj za svetovni pokal. Nekatera bodo blizu, zato bi kazalo zagotoviti udeležbo našim plezalcem na šestih tekmah (Dunaj, Innsbruck, Cluzone, Madonna di Campiglio, Nürnberg, Lyon). Vsekakor bo potrebno s popolno reprezentanco sodelovati na prvem svetovnem prvenstvu, ki bo od 2. - 6. 10, 1991 v Frankfurtu, ter pionirjem in mladincem omogočiti tekmovanje na njihovem svetovnem prvenstvu v Chamonixu (17. - 21. 7. 1991). Imamo namreč odlične mlade talente, v katere kaže vlagati. To je del ugotovitev v poročilu Ivice Piljiča.

NUŠA ROMIH


Izbor ob koncu leta
PZS In KOTG sta ob koncu let poslali vsem kategoriziranim alpinistom ter članom KA in KOTG anketo, v kateri naj bi izbrali najuspešneje alpinistke in alpiniste ter njihove dosežke v letu 1990. Ob koncu januar prihodnjega leta bodo rezultate tu javno razglasili.
Podobno anketo med najuspešnejšimi plezalkami in plezalci naj bi po mnenju KOTG izvedla podkomisija za športno plezanje.


Catherine Destivelle prosto v Karakorumu, solo v Druju
Odlična francoska plezalka ima spet za seboj uspešno sezono - Opaznejša alpinistična dosežka leta
Nekdaj najboljša in najbolj znana športna plezalka na svetu - Francozinja Catherine Destivelle ima spet za seboj odlično sezono. Ženska, ki je s smerjo Samizdat kot prva prebila mejo 8a, je tokrat presenetila v visokih gorah.
Plezalka, ki se je enakovredno kosala z najboljšimi tudi v tekmovalnem plezanju, se je letos s soplezalcema Jeffom Lowejem in Jimom Bridvvellom (o tem legendarnem plezalcu iz yosemitskih velikih sten je znan izrek: hard - harder - Bridwell) odpravila v Karakorum. Nameravali so preplezati smer Kurtyka - Loretan, a so morali zaradi hudega mraza v tej severovzhodni steni Nameless Towerja kmalu odnehati. Načrte so spremenili in poskusili v južni, toplejši steni. Smer, ki so jo prvi preplezali naši pod vodstvom Frančka Kneza, je tako doživela že drugo prosto ponovitev, kar se v tako visokih gorah redkokdaj zgodi.
Jugoslovanska smer ima oceno 7a in je visoka kar 1200 m. Navpični granit omogoča odlično plezanje v počeh vseh dimenzij. V smeri so pod vodstvom Davida Breashearsa posneli tudi film za ameriško ABC in tako kot vsi filmi, v katerih nastopa Catherine Destivelle, bo verjetno tudi ta, paša za oči.
Jugoslovansko smer sta prva predlani prosto ponovila nemška plezalca Wolfgang Guillich in Kurt Albert, ki sta ta čas v stolpu Paine v Patagoniji. Pridružila sta se jima tudi Bernd Arnold in Mark Leach.
Vrnimo se h Catherine Destivelle, ki je po vrnitvi iz Karakoruma uresničila še en cilj: 11. oktobra je solirala Bonattijev steber v Druju. Ta smer ima sicer že lepo število solo ponovitev, a prva ženska prav gotovo zasluži pozornost. Destivellova je ta dan ob 9.30 zapustila bivak na Flammes de Pierre (3322 m). Dve uri kasneje je stala na vstopu v smer, ob 16. uri pa je dosegla vrh. v ključnem, štirinajstem raztežaju, ki ima dve varianti, je izbrala tehnično, originalno. Druga se namreč pleza prosto in ima oceno 7a. Ta njena uspeha sta prav gotovo dva izmed opaznejših alpinističnih dosežkov v tem letu.

N. R.


ALPINISTIČNE NOVICE

AO Nova Gorica
Najprej nekoliko starejša novica, da je Zoran Skrt v SZ steni Krna sam splezal novo smer z imenom Karies. Visoka je 200 metrov, ocena je VI/ V+, plezal pa jo je dve uri in pol. Iztok Ipavec in Robi Rot sta 23. t. m. v južni steni Jerebice opravila 1. ponovitev Grape črnega mrava. 800 m visoko smer sta preplezala v 8 urah, njuna ocena pa je V+, 70 stopinj/ 50—60 stopinj.
Dva dni kasneje pa so Simon Čopi, Simon Bizjak in Peter Podgornik v Loški steni ponovili Lukežev slap.

Nagrade najboljšim
V četrtek so na AO Ljubljana - Matica podelili nagrade zmagovalcem s tekme najboljših plezalcev in veteranov, ki je bila v osnovni šoli Nove Jarše. Podelitve se je udeležila dobra polovica tekmovalcev, nagrade pa bile denarne in najvišje doslej (nagradni sklad je znašal 2400 DEM).
Pri ženskah je prvo mesto osvojila Miranda Ortar (AO Tolmin) pred Natašo Stritih (AO Tržič), tretje mesto pa so si delile: Slavica Stojakovič (AO Velebit), Jelka Tajnik (AO Ravne) in Damjana Hudolin (PK Škofja Loka).
V moški konkurenci sta si prvo mesto delila Tadej Slabe (AO Matica) in Arci Vernerin (30. okt.. Trst), tretje mesto pa: Bojan Leskovšek, Matej Mejovšek in Igor Jamnikar. Med veterani je zmagal Marjan Manfreda - Marjon, pred Golobom in Bešlinom. Sponzorji plezalne tekme Ljubljana ’90 so bili: Pivovarna Union, Zavarovalnica Triglav, Avventura in Žito- -Ljubljana.


Čo Oju, 8201 m
Madžarska 14-članska odprava je letošnjo jesen uresničila načrt: po Klasični smeri so se povzpeli na Čo Oju (8201 m). 4, oktobra sta bila (ob Avstrijcih) na vrhu Akos Koncz in Jozsef Straub, tri dni kasneje Jozsef Csikos, Laszlo Vöros, Laszlo Varkonyi, Csaba Toth in Istvan Pajor, 8. oktobra pa vodja dr. Aleksander Nagy, Szablocs Szendrö in Istvan Decsi.
Sedaj je pod Čo Ojem tudi odprava sovjetskih alpinistov iz Leningrada (z njimi je tudi Bolgar Petko Totev), ki jih vodi Aleksander Bluškovski. Dovoljenje za vzpon jim poteče šele ta mesec, tako da po nekaterih podatkih načrtujejo (tudi) zimski vzpon.

N. R.


Karničarja smučala Sinji slap
V soboto, 29. t. m., sta Davo in Drejc Karničar opravila izredno zahteven spust s smučmi. Presmučala sta Sinji slap pod Češko kočo. Za Davota, nedvomno enega od naših najuspešnejših na tem področju alpinizma, je bil to že tretji spust v tem slapu. Ob tem morda samo novica, da ima Davo v prihodnjem letu nekaj drznih načrtov, ki jih bomo predstavili v kratkem.

T. Č.

PREJELI SMO

Ne le slaba propaganda plezanju, temveč že ničkolikokrat pisanju o njem (Delo, AN, 4. 12. 90).
Udeležil sem se skoraj vse domačih tekmovanj, pa tudi v tujini sem plezal na mnogih. Naj naštejem nekaj utrinkov: na nastop sem čakal 16 ur, iz oprimkov se je cedila voda, iz tekmovanja me je izločil dotik sodnika, ki me je oviral, po dveh popoldnevih čakanja nisem mogel nastopiti, ker je začelo deževati, tekma pa je bila uspešno zaključena s popotnico, češ da nisem imel možnosti (koliko možnosti imam, da premagam favoriziranega zmagovalca, pa je pokazalo že naslednje srečanje na tekmi za svetovni pokal). Skorajda nikoli pa takšni dogodki niso izzveneli samo kot slaba propaganda za plezanje.
Mislim, da je bila tekma v Ljubljani. razen nesreče mladega ljubljanskega plezalca, ki je »mimogrede« že v svojem dobrem razpoloženju, kar sprostitev za plezalce. Res pa je, da bo za privlačnost plezalnih tekmovanj potrebno storiti še marsikaj. Kljub temu pa se plezalcem ni potrebno spopadati z neočiščenimi oprimki in, če bi avtorica članka poznala pravila, bi ne mogla plezalcem očitati predolgega ogledovanja smeri pred nastopom. Smer, ki jo je za fante pripravil Vili Guček, sem si ogleda! tudi po tekmovanju. Bila je ena najlepših smeri, kar smo jih imeli na tekmovanjih, in izžarevala je domiselno delo odločnega plezalca in poznavalca našega športa.
In še preblisk o prejšnjih pisarijah. Prvi nimajo sreče, drugim pa zmanjka moči. Še sreča, da nam drugim velikokrat zmanjka moči visoko, je malo pred koncem smeri, medtem ko prvi nimajo moči, da bi si poiskali srečo vsaj kakšen meter nad tlemi. Pa kaj bi jo iskali, ko pa jim jo kar podarjajo tretji.
... saj res le slepec si lahko obeta, da del, ki v dobri veri so začeta, ne spači krivih nam sodba klepanje. (dr. France Prešeren)

TADEJ SLABE

OD TOD IN TAM

Popravljena Polhograjska planinska pot
Prizadevno planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca nas je ob 10-letnici svojega delovanja razveselilo z novim, popravljenim Dnevnikom za Polhograjsko planinsko pot. Dnevnik po ličnosti prav nič ne zaostaja za najbolj urejenimi dnevniki drugih veznih poti v Sloveniji.
Lepa Polhograjska planinska pot je sedaj daljša za dve kontrolni točki. Dozdajšnjim enajstim točkam so organizatorji dodali dve novi: Kožljek (med Butajnovo in Korenom) in 934 metrov visoko in razgledno Sivko (dobro uro hoda s Pasje ravni). Popravljen je tudi opis poti, dodana pa je še časovna preglednica cele poti. Najbolj so nas organizatorji razveselili z dokaj dobro karto in vrisano potjo.
Pot je dolga 23 ur in pol, če bi jo opravili v enem zamahu. Če jo razdelimo na etape, ki nam najbolj ustrezajo, pa imamo že pripravljen športno razvedrilni program za štiri, šest ali osem nedelj.
Organizatorji so tudi popravili oznake. Dodali so manjkajoče oznake in zato na poti ni več zadreg, ki so nas včasih spravljale v slabo voljo. Tako je pot res pripravljena tudi za tiste, ki se počutijo varne le tedaj, če nenehno vidijo znano rdeče-belo oznako. Pričakovati je, da nagajivci ne bodo zbrisali ali poškodovali oznak.
Pot je lepa v vseh letnih časih. Tisti, ki niso zasvojeni z dilcanjem v smučarskih centrih, bodo tudi pozimi našli na njej veliko zadovoljstva. Samo skok iz zamegljene Ljubljane, pa smo že v kraljestvu sonca in ivja. Kakšen zagrizen turni smučar bo Polhograjsko planinsko pot lahko opravil tudi na smučeh, le srenca bo bolj malo.
Dnevnik Polhograjske planinske poti je mogoče dobiti pri PD Ljubljana Matica, v gostilni Pri Pratkarju v Polhovem Gradcu in na nekaterih kontrolnih točkah na poti (gostišče Blagajka na Črnem vrhu, Partizanski dom na Ključu, Gradaške Gonte pod Polhograjsko Grmado).

SILVO KRISTAN

Planinski pohod
Pasja ravan - Dražgoše

PD Škofja Loka bo priredila tradicionalni planinski pohod Pasja ravan - Dražgoše dne 12 in 13. januarja 1991.
Udeleženci, ki bodo prispeli v Škofjo Loko dne 12. jan. do 19. 15 na avtobusno postajo, se bodo peljali s posebnim avtobusom do vasi Log v Poljanski dolini in nato odšli peš na Pasjo ravan do kmeta Koširja (kmečki turizem), kjer se morajo javiti organizatorju do 22. ure. Pohod bodo vodili planinski vodniki PD Škofja Loka po tradicionalni spominski poti, v vasi Breznica pod Lubnikom bo počitek samo pri lovski koči, kjer bo topli napitek. V Dražgošah bo organizator udeležencem podelil značke in plakete. Pohodniki bodo v šoli lahko dobili čaj, toplo hrano pa za plačilo.
Oprema vsakega pohodnika mora ustrezati vremenskim razmeram, vsem pa priporočamo dobro obutev, žepno oz. čelno svetilko, smučarske palice in nekaj hrane v nahrbtniku.
Pohod bo spremljala tudi GRS. Pohod bo trajal vso noč in je zato zelo zahteven. Če bi bile snežne razmere pretežke, si organizator pridržuje pravico pohod zaradi varnosti tudi odpovedati.
 

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV
eXTReMe Tracker