Večer, 29.04.2004, Narava, gore in ljudje - Andreja Senegačnik: Zapori cest se bosta pričeli v petek, 30. aprila, ob 14. uri in bosta trajali vse do 1. maja do 18. ure
Tudi letos za 1. maj zaprti cesti na Boč iz smeri Poljčan in Kostrivnice
Na Boč bo v teh dneh mogoče le peš
Zapori cest se bosta pričeli v petek, 30. aprila, ob 14. uri in bosta trajali vse do 1. maja do 18. ure
Pred nami so prvomajski prazniki in marsikdo se sprašuje, kje jih preživeti, predvsem pa tudi kako. Kvalitetno preživljanje prostega časa, ki ga je vse manj in manj, postaja nuja sodobnega človeka, ki v nenehni naglici pozablja, da je tudi sam neločljivo povezan z naravo. Majski dnevi so kot nalašč za to, da spet začutimo življenje, ki se živahno prebuja po deževnih in hladnih aprilskih dneh. Privoščimo si občutke, ki nam jih budijo jutra v gozdu, dolgi sprehodi po poteh, za katere se je treba nekoliko potruditi. Prerojeni se bomo lažje vračali v vse preveč stresno, prehitro življenje.
Med prvomajskimi prazniki so najbolj obiskani okoliški hribi; Pohorje je blizu, Boč in Donačka gora pa tudi nista predaleč.
Lansko leto začeta akcija Peš na Boč, ki so jo uspešno vodili člani planinskih društev Poljčane in BočKostrivnica v sodelovanju z občinama Slovenska Bistrica in Rogaška Slatina ter Zavodom RS za varstvo narave, območnima enotama iz Maribora in Celja, se nadaljuje tudi v tem letu. Vsi tisti, ki se še znajo razveseliti majhnih stvari, bodo tudi letos oprtali nahrbtnike in jo na Boč mahnili peš. Tako kot lani bosta tudi letos zaprti cesti na Boč iz smeri Poljčan in Kostrivnice. Zapori cest se bosta pričeli v petek, 30. aprila, ob 14. uri in bosta trajali vse do 1. maja do 18. ure. Na Boč bo v teh dneh mogoče le peš, za tiste, ki pa na Boč želijo, a poti ne zmorejo prehoditi, bo organiziran prevoz iz obeh smeri. Lokalni skupnosti bosta poskrbeli za zadostno število parkirnih mest; v Poljčanah bo mogoče parkirati pri kopališču v Zgornjih Poljčanah. Naj vas torej zasrbijo pete in pot pod noge.
Biseri naravne in kulturne dediščine
Ohranjeni gozdovi Boča ponujajo množico naravnih in kulturnih znamenitosti ter prvovrstna doživetja tistim, ki si želijo stika z naravo. Poti na Boč je mnogo. Na severu so senčnejši gozdovi, bogati z drevesnimi vrstami, kot so bukev, gorski javor, veliki jesen, divja češnja, brest in navadni oreh - obiskovalca bodo spremljali vse do vrha Boča. Tu so tudi globoko zarezane grape. Ljubitelji sončnih in toplejših doživetij bodo goro obiskali z južne, kostrivniške strani. Skopa tla na pečevju in južne, toplejše lege omogočajo rast gozdu in rastlinstvu, ki spominjata na kraški svet. Puhasti hrast s črnim gabrom, cerom, mokovcem in malim jesenom porašča južna pobočja Boča. Gora tako pohodnikom razkriva svoj drugi, kraški obraz. Jama Balunjača, skrivališče Špelcinega zaklada, soteska in slap Šodergraben, požiralnik v Klečah, vrtače na Formilah, izviri v Studenicah pa pečevje Galk in najdaljša štajerska kraška jama Belojača so le nekatere izmed kraških posebnosti Boča. Celo ruj, grm kraških prostranstev, jeseni zažari v vsej svoji lepoti.
Poseben čar daje Boču rastlinstvo. Zaradi prepleta submediteranskih, ilirskih, srednjeevropskih, alpskih in panonskih flornih vplivov je pestrejše, kot bi pričakovali. Spomladi posujejo senčnejša pobočja Boča vetrnice, tevje, jetrnik in mali zvončki, na južnih legah divje orhideje, avrikelj, dišeči volčin in kasneje jesenček popestrijo revna tla. Vendarle pa na Boču kraljuje velikonočnica. Z nežno vijoličastimi cvetovi, obilno porasla z dlačicami, je simbol gore. Ljudje v dneh okoli velike noči zaradi nje ne spijo - nekaterim ne da spati zaradi lepote, naravovarstveniki pa bedijo ob njenem žal premajhnem rastišču in čuvajo redke cvetove te stepske rastline. Suhi travniki na Boču so bili v preteklosti bogati z velikonočnicami. Spremenjena raba tal in obremenitev prostora z množičnimi prireditvami sta dejavnika, ki sta še skrčila že tako majhen rastni prostor te ogrožene cvetlice. Velikonočnico najdemo v Sloveniji le na nekaj rastiščih, zato si moramo prizadevati za dolgoročno ohranitev te ogrožene rastline in zagotoviti take pogoje, da se bo spet povrnila na večji del ravni Boča, kjer se je nekoč že počutila zelo doma.
Gozdovi Boča zagotavljajo življenjski prostor mnogim živalskim vrstam. Med večjimi so po številčnosti opaznejši divji prašiči in srnjad. Po prepadnih pečinah na videz brezglavo dirjajo gamsi. Ptice popestrijo gozdove z živahnim oglašanjem; v marcu se v svatovskih nočeh oglašajo lesne sove, kar daje Boču pridih skrivnostnosti. Predvsem gozdni rezervati, ki jih je na Boču kar nekaj, so območja, kjer je vrstna pestrost izjemna. V padlih in razkrajajočih deblih, ki ležijo vsepovprek, so dom našle mnoge vrste gliv in žuželk. Na videz mrtva drevesa so tako mnogo bolj živa kot takrat, ko so še vitalno priraščala.
Ljudje so s svojo prisotnostjo zaznamovali Boč in okolico. Cerkev svetega Miklavža na Bočki ravni, ostanki samostana Studenice v tihi dolini pod Bočem, bližina štatenberškega dvorca, baročne cerkve na Sladki Gori in Marijine cerkve v Kostrivnici; vsi ti biseri kulturne dediščine pričajo o mogočnih in pomembnih dneh zgodovine. Redke ohranjene kmečke domačije s preprostostjo in naravnimi gradbenimi materiali razvajajo še tako zahtevnega popotnika. Stara in debela drevesa ob kapelicah in mogočnih gospodarskih poslopjih ne štejejo let in skrbi tistih, ki iščejo zavetje v njihovi senci.
Širše območje Boča s Plešivcem in Donačko goro je zaradi enkratnosti, pestrosti ter bogate naravne in kulturne dediščine zavarovano kot krajinski park.
Andreja Senegačnik,
Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
Na straneh Večera sta dve fotografiji več; manjkata "Velikonočnica" in "Peš na Boč"