Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 27.10.1997

Delo, Šport: ... Alpska v Fitz Royju in dve v El Capu

LJUBLJANA - Silvo Karo, ki je ob koncu osemdesetih let s soplezalci presenečal z uspešnimi vzponi v Patagoniji, se sredi novembra ponovno vrača pod ošiljene in z ledom okovane vršace na Ognjeni zemlji. Medtem ko so takrat plezali v slogu odprave, s taborom pod steno, pa se bo zdaj prilagodil času. V enem samem zamahu bo skupaj z Američanom Rolandom Garibottijem skušal opraviti s skoraj 1500 m dolgo Ferarrijevo smerjo v Fitz Royu.
Domžalčana - zaposlen je v športni četi Slovenske vojske, obenem pa je v plezalskem teamu Nord Face - že dolgo preganja misel po hitrih vzponih. Prvič se je v tej zvrsti preizkusil že leta 1989. Takrat je v enem dnevu opravil s Triglavsko severno steno (Helba s Čopovim stebrom in sestop po Dolgi nemški), Travnikom (Aschenbrenerjeva in po vrhovih do Šit) in Šitami (sestop po Zajedi). Kasneje pa je v El Capitanu v Yosemitih s Švicarskih soplezalcem postavil »evropski rekord« v smeri Salathe (10 ur in 30 minut), v steni Half Dome z Direct NW pa je bil z 11.20 sploh najhitrejši.

IZ SALATHEJA – Silvo Karo

Naš alpinist je zdaj sicer v žiriji festivala gorniškega filma v Banffu v Kanadi, toda še nekaj dni prej je nabiral moči in spretnost v težkih počeh v Yosemitih, saj mu bosta v Patagoniji prišla še kako prav. Silvo pa ima za pomlad še bolj divje načrte. Z novimi soplezalci se že dogovarja za spomladansko Yosemitsko avanturo: opraviti s Salathejem in smerjo Nose, dvema klasičnima smerema v El Capitanu, v enem dnevu. No, Američani so nekaj podobnega že opravili, vendar so si pri spustu pomagali s pritrjenimi vrvmi.
»Čeprav me nekateri sprašujejo, ali sploh še plezam, pa moram reči, da sem v formi. Ferarrijeva v Fitz Royu v alpskem slogu in dve smeri v enem dnevu v El Capu bi bili ravno pravšnja zadeva. Še največja težava v El Capu so številne naveze, ki za smeri potrebujejo več dni,« je prepričan Silvo, ki je letos za pokušino z Jose Pereyro prav v Salatheju na hitro preplezal prvih pet raztežajev (5.11b, PP).

N. S.

SP v športnem plezanju, Kranj 7.-9.11.
Na umetni steni v Športni dvorani Zlato polje se bodo ponovno zbrali najboljši plezalci iz vsega sveta. Kranj je med poznavalci tekmovalnega plezalnega športa zdaj pač že znan po celem svetu. Znan je predvsem kot mesto, kjer znajo organizirati tekme najvišjega nivoja in znan je po številnih obiskovalcih, ki ta šport poznajo, in ki navijajo prav za vse tekmovalce. Če pogledamo nekoliko v začetke, potem je treba povedati, da so se leta 1990 na takratni Športni zvezi odločili, da poskusijo v sodelovanju s Tomom Česnom z mednarodno tekmo Master in odziv tekmovalcev, sploh pa publike, je bil odličen. Počasi je dobivala omenjena tekma na pomembnosti, prihajalo je vse več vrhunskih plezalcev. Kasneje je prišel seveda nov izziv - tekma svetovnega pokala. Na novi umetni steni v Kranju je bila tako lansko leto konec novembra prva tekma svetovnega pokala v športnem plezanju v Sloveniji in je vsekakor odlično uspela. Prišli so vsi najboljši (skupaj več kot 150 tekmovalcev) iz 25 držav in tudi odšli z najboljšimi vtisi. Od mednarodne zveze je prišla pisna zahvala za odlično organizacijo, prav tako pisna zahvala od vseh držav udeleženk. Tudi odmev tujih medijev je bil več kot odličen. Vse (brez izjeme) specializirane revije so o tekmi v Kranju poročale kot o zelo uspelem dogodku in nekateri so celo navajali Kranj kot primer uspešne tekme svetovnega pokala.
Uspehi naših plezalcev so seveda samo še dodaten motiv za nadaljnje delo in možnost, da tudi pred svojo publiko pokažejo to, kar zmorejo drugje. Tudi po tem je bila lanska tekma uspešna, saj je bila Martina v finalu na 6. mestu, letos pa je sploh odlična.

Organizator tekme Svetovnega pokala je Planinska zveza Slovenije, vodja tekmovanja in tisti, ki praktično skrbi za vse, da poteka tako kot je treba, pa je Tomo Česen.
Tomo Česen pravi: »Seveda je zelo pomembno, da ima vodja ogromno izkušenj in znanja, vendar pa so pri uspešni organizaciji tako velikega dogodka pomembni prav vsi dejavniki. Od dobre tehnične ekipe, ki skrbi za logistiko na samem tekmovanju, številnih posameznikov, ki vsak po svoje prispeva k uspešnem poteku, do sponzorjev, brez katerih velikih prireditev tudi ni in seveda tekmovalcev.«
Urnik tekmovanja:petek, 7. novembra, 17.00: četrtfinale, ženske. Open moški; sobota, 8. novembra, 9.00 četrtfinale moški,18.00 polfinale ženske: 20.00 polfinale moški; nedelja, 9. novembra, 18.00 finale ženske, moški.
Upamo seveda, da bodo piko na i dodali gledalci. Brez njih bo tekma mnogo revnejša. In letos bodo imeli seveda lahko dober razlog za obisk. V boju za vrh bodo tudi naši, zlasti seveda Martina Čufar, ki je letos na prvi tekmi svetovnega pokala v začetku septembra že stala na zmagovalnih stopničkah. Samo ena tekmica je stala višje.

H. U.

Čufarjeva v Pragi ponovno v finalu
PRAGA - V soboto zvečer so se v Pragi končali finalni boji letošnje druge tekme svetovnega pokala v športnem plezanju. Martina Čufar je bila tudi tokrat naša edina zastopnica v finalu, medtem ko smo v polfinalu imeli še dva: Romano Savič in Jureta Goloba.
Slednji je v četrtfinalu izvedel zares odlično predstavo. Moški so prvič vsi nastopili v kvalifikacijah v eni smeri in Jure Golob je bil na izrednem 3. mestu. Žal mu kasneje v polfinalu ni šlo tako dobro in je zasedel 23. mesto. Prav gotovo je tekma v Pragi postregla z nekaj presenečenji. Največje je nedvomno, da finala ni videl Francois Legrand, medtem ko je zmagovalec tekme iz Courmayerja Rus Ovčinikov pristal celo mesto za našim Golobom. Zmagovalec Ludovic Laurence iz Francije pa je drugo presenečenje. Toda zmaga je zasluženo v njegovih rokah, saj je v vseh treh smereh pokazal največ. Pri ženskah je šlo vse bolj ali manj po pričakovanjih, edino Richerjevi ni uspelo priti v finale. Kvalifikacijsko smer je zmoglo 10 tekmovalk, med njimi tudi Martina Čufar. Poleg nje se je v polfinale med našimi uvrstila samo še Savičeva. Čufarjeva je tudi v polfinalu plezala zelo zanesljivo in šla v finale s šestim rezultatom, razlike pa so bile zelo majhne. Finale je bil razburljiv zlasti med Sansojevo in Serkanyjevo. Dobila ga je slednja za en gib, medtem ko je bila Čufarjeva na koncu sedma. Po dveh tekmah je tako trdno v vodstvu Sarkany pred Francozinjo Bodet, Martina Čufar pa je sedaj tretja. Med moškimi pa po dveh tekmah vodi Italijan Brenna.
Nslednja tekma svetovnega pokala bo od 7. do 9. novembra pri nas v Kranju, dva tedna kasneje bo tekma v Imstu (Avstrija), zaključek pa bo konec novembra v Birminghamu.
Rezultati iz Prage - ženske: 1. Murial Sarkany (Bel), 2. Liv Sansoz (Fra), 3. Stephanie Bodet (Fra), 4. Cecile Lefiem (Fra), 5. Elena Šumilova (Rus), 7. Martina Čufar, 22. Romana Savič, 28. Saša Truden, 36. Blaža Klemenčič, 37. Katarina Štremfelj (vse Slo), skupno 49 tekmovalk; moški: 1. Ludovic Laurence (Fra), 2. Andreas Bindhammer (Nem), 3. Arnaud Petit (Fra), 4. Paul Deklide (Fra), 5. Francois Petit (Fra), 23. Jure Golob, 30. David Stepanjan, 40. Franci Jensterle, 44. Aljoša Grom, 54. Matej Sova (vsi Slo), skupno 74 tekmovalcev.

TOMO ČESEN

V steno z vsemi aduti
Po petih kolajnah na lanskem SP v športnem plezanju naši mladinci letos ciljajo še višje - Z uspehi presenečajo celo tuje strokovnjake
Martina Čufar je že pravi sinonim za uspehe slovenskih športnih plezalcev v članski konkurenci, v zadnjem času pa se v svetovnih krogih vse bolj uveljavljajo tudi mladinci, ki so na lanskem SP v Moskvi osvojili kar pet kolajn. Meteorski vzpon je presenetil celo tuje strokovnjake, če pa je soditi po beri, ki so jo naši že od vsega začetka želi na največjem svetovnem tekmovanju (leta '92 - 1 kolajna, '95 -tri, '96 - pet), bi se letos v Avstriji številka kaj lahko še povišala.
Po velikem slavju v ruski prestolnici, kjer si je nadobudna mladina priplezala po eno zlato in bronasto kolajno ter kar tri srebrne, se bo zanje 14. novembra v Avstriji začel nov izziv. Na umetni steni v Imstu se bodo spustili v boj za naslove najboljših na svetu, v ognju pa imajo tudi tokrat kar nekaj močnih in dodobra segretih želez. Na evropskem mladinskem pokalu so namreč dokazali, da se lahko smejijo v brk tudi takšnim reprezentancam, kot sta Francija in Rusija, dolgo časa prepričljivi velesili svetovnega športnega plezanja.
V končnem seštevku petih tekem evropske serije so si naši priplezali kar deset od osemnajstih možnih uvrstitev na stopničke zmagovalnega odra, Tomaž Valjavec in Saša Truden pa sta sploh popolnoma zasenčila konkurente. Razvojni »bum« slovenske mladeži je bil več kot jasen tudi tujim poznavalcem, saj so morali tokrat naši kljubovati predstavnikom iz kar 18 držav.
Dokončno pa se je v poglede nasprotnikov naselila zavist prav na zadnji tekmi v Parmi, ki je na veliko razočaranje slovenskih mladih upov v pokalnem koledarju zasedla mesto ljubljanskih organizatorjev. Slednjim ni uspelo prenoviti stene v Jaršah. V prikupnih Nesovih oblačilih je namreč ekipa, ki v steni tekmecem pogosto ne dopušča niti kančka možnosti, blestela tudi pred in po koncu tekmovanja. »Che bella squadra,« se je pogosto slišalo celo iz italijanskih vrst, katerih člani imajo še posebej izostreno oko za estetiko.
V zadnjih tednih pred odhodom na SP je naša reprezentanca še precej razdrobljena. Večinoma se njeni člani pripravljajo kar po domačih klubih, Saša Truden, Katarina Štremfelj, Matej Sova in Blaža Klemenčič pa so ta vikend v Pragi nastopili tudi na tekmi svetovnega pokala za člane.
Ker slovenski plezalci stene v Imstu zaradi mednarodnih pravil ne poznajo, je napoved o uvrstitvah precej nehvaležno opravilo. Največ v reprezentanci kajpak pričakujejo od gorenjskih adutov, 15-letnega Bistričana Tomaža Valjavca in leto starejše Katarine Štremfelj, ki srčno upata in merita na eno od kolajn. Potihem celo na zlato.
»Ustrezajo mi večje in manj previsne stene, pri katerih lahko izkoristim več možnih smeri plezanja. Vendar pa menim, da na podlagi dosedanjih rezultatov lahko optimistično pričakujem kolajno,« je dejal Valjavec, ki ta čas po treh tekmah vodi tudi v DP, kjer mu je moral doslej premoč priznavati tudi Aljoša Grom. Prav slednjemu je mladenič še posebej hvaležen, saj sta poleti skupaj opravila tritedenske priprave v Franciji, dragoceni napotki pa mu bodo koristili v Avstriji, kjer bo branil zlato kolajno iz Moskve. Žal Valjavec zaradi mednarodnih pravil letos kljub veliki želji še ni smel nastopiti v svetovnem pokalu, saj je minimalna predpisana starost 16 let.
Štremfljeva, ki se ji v krvi že vse od rojstva pretaka plezalna kri, je v elitno mednarodno druščino vstopila letos. Vendar pa so njeni cilji v večji meri še vedno vezani na mladinsko vrsto: »Nasprotnice z mednarodnih tekem sicer poznam, vendar mi ni znano, katera med njimi bo v Avstriji sploh nastopila. Najtrši oreh bo bržkone Američanka Katie Brown, ki že sodi v sam svetovni članski vrh.«
Trinajst plezalcev, ki so si na domačin tekmovanjih v treh starostnih kategorijah priborili reprezentančno mesto za pomemben nastop v Avstriji, bo ta teden odpotovalo v Italijo in si v neposredni bližini Gardskega jezera nabralo novih moči. V plezalnem raju v Arcu imajo namreč idealne razmere za sprostitveno plezanje v naravni steni.

Na SP bodo pod vodstvom selektorja Rudija Lončariča, trenerjev Tomaža Randa in Staneta Židana ter Vita Čehovina odpotovali: Klemen Bečan, Tomaž Rand, Anže Stremfelj,Tomaž Valjavec, Boštjan Potočnik, Tomaž Žitnik, Matej Sova, Aleš Strojan, Nastja Guci, Saša Truden, Katarina Štremfelj, Blaža Klemenčič in Eva Tušar. Za pomoč pri premagovanju velikih finančnih težavah se še posebej zahvaljujejo Pivovarni Laško, Planiki, Leku, Ferocomu, Pletilstvu Str-jan, Mojstru Janezu in Nesu.

TANJA VOLARIČ

Slovenci prvič a najuspešnejši
Andrej Markovič, Miha Marenče in Matej Brajnik so preplezali tri nove smeri in bili prvi na štirih vrhovih

Mednarodna zveza planinskih organizacij UIAA vsako drugo leto pripravi himalajski tabor za mlade alpiniste. Letos so se ga prvič udeležili tudi naši perspektivni alpinisti Matej Brajnik, Miha Marenče ter Andrej Markovič in upravičili sloves našega alpinizma. Preplezali so tri prvenstvene smeri in osvojili štiri deviške vrhove, vseh 16 drugih udeležencev pa je preplezalo le tri nove smeri in osvojilo dva deviška vrhova.
Letos je bil tabor v neraziskanem pogorju Chola San na meji med Sečuanom in Tibetom na Kitajskem. Naši trije so prvo smer preplezali 17. 9. v idealnih lednih razmerah. Na vrhu ni pred njimi stal še nihče, zato so ga poimenovali Slovenski vrh (5550 m), smer v njegovi S steni pa Kleopatra (ED-, led do 85 st., 7 h, 800 m). Sestopili so na ledenik na drugi strani gore, na katerega pred njimi najverjetneje še ni stopila človeška noga.
Drugo smer sta 20. 9. v Igli (5600 m), najbolj drzni gori v skupini, preplezala samo Marenče in Markovič. Izbrala sta desnega od dveh trakov ledu, ki sta bila nalepljena na steno. Varovala sta le zadnjih 6 raztežajev in s 750 metrov visoko steno opravila v 10 urah. Ustavila sta se na luski pet metrov pod vrhom, ki ga tvori en meter širok stolp brez razčlemb. Zaradi pozne ure sta se samemu vrhu odpovedala in se takoj začela spuščati nazaj čez steno. Med sestopom ju je ujela noč, ki je prinesla tudi poslabšanje vremena, vendar sta naslednji dan ob pomoči prijateljev iz baze, ki so jima pomagali pri orientaciji, še lahko sestopila. Smer sta poimenovala Sečuanska avantura (ED, 90 st., V+/70 st.).
Na zadnjo turo so odšli spet vsi trije naši. V nestalnem vremenu so v treh urah preplezali smer Spomini (III, 55 st., 250 m) v JV steni dvoglavega vrha. Zaključili so jo na desnem vrhu in mu dali ime Oče (5700 m), nato pa so se povzpeli še na levi vrh (Sin, 5710 m). Smer in oba vrhova so posvetili Matejevemu očetu Mitji Brajniku, ki se je ponesrečil med letošnjo vajo GRS na Okrešlju.
Udeležbo naših alpinistov na taboru je omogočil glavni sponzor Nova ljubljanska banka, za pomoč pa se zahvaljujejo tudi Mestni občini Novo Mesto, Krki, TR3, Dolenjski banki, Keragradu, PD Novo mesto, BTC, Alp športu, Labodu, Foto Asji, Standard-Pionirju, Novolesu, Boru, Alei, Občini Preddvor, AO Kranj, Promontani, Policijskemu sindikatu Slovenije, Iglu športu, K2 alpinistu in Anapurni.

M. P.

Zahodna stena Grintovca
Zakonca Suzana in Viktor Relja sta v redko obiskani zahodni steni Grintovca, ki se dviga nad Dolci, preplezala dve prvenstveni smeri Zlati dež (V+/III-IV, 350 m) in Peščene ure (VI-/IV-V, 180 m). Obe potekata v dobri skali. Tretjo prvenstveno z imenom Dolge sence (V/III-IV, 200 m) pa sta potegnila po lepih prehodih v levem delu JV stene Planjave.

M. P.

Stene nad Zadnjico
Smeri v južni steni Planje sodijo zaradi dobre skale med najbolj privlačne cilje v Julijskih Alpah, vendar pa njihova zahtevnost poskrbi, da v steni ni gneče. Marko Prezelj in Klemen Mali ter Marko Čar in Matic Jošt so preplezali Bodečo nežo (VIII/VII+), ki je podobna modernim smerem v Alpah, le da je varovanje slabše. Marko Čar je z Iztokom Ipavcem ponovil še nekoliko lažje Ogledalo (VII+/VII-), s Tonetom Tavčarjem pa Zajedo hrepenenja (VII/VII-).
V Zadnjiškem Ozebniku so Marko Čar in Iztok Ipavec ter Aljaž Anderle s Florjanom Koširjem na pogled splezali Slugo dveh gospodov.
V Vršacu, največji steni nad Zadnjico, še ni s svedrovci zavarovanih smeri. Marko Čar in Uroš Rupar sta opravila prvo ponovitev Milke (spominska Zoranu Skrtu, VII-/VI+, VI-, III-IV, 800 m). Čar pa je v treh urah sam preplezal kombinacijo Viharnika in Direktne (VI/V+, V, 800 m).

M. P.

Kombinirane smeri v Alpah
Janko Meglič in Slavko Rožič sta julija plezala v Monte Piodi (3430 m) v skupini Monte Disgrazia nad dolino Vali di Melo. Rožič je preplezal zahodni raz, Meglič pa verjetno prvenstveno smer Didi (D, IV, 55 st., 530 m) v SZ steni. Potegnil jo je točno v vpadnici vrha in v spodnjem delu preplezal skalno pregrado, zgoraj pa snežišča, prekinjena s skalnimi skoki.
V začetku avgusta je Meglič v sklopu izleta GRS Tržič preplezal smer v Gran Paradiso. Zanjo ne ve imena, poteka pa po snežiščih s skalnimi odstavki (D, III, 55 st., 500 m, 2 h). Na istem izletu je splezal tudi Welzenbachovo v severni steni Breithorna.

M. P.

Šiša Pangma, Čo Oju Everest
Odprava na Šišo Pangmo je zaradi slabih razmer odnehala in jo je vodja Boštjan Slatenšek že pripeljal iz Tibeta nazaj v Katmandu. Oganizator Matjaž Pečovnik se je z dvema članoma že prej vrnil izpod Everesta in Čo Oja.

Pumori, Nuptse
Kamniška odprava, ki je po normalni smeri priplezala na Pumori, se bo vrnila na letališče Brnik v sredo, 20. t. m. ob 20.20 z letalom iz Frankfurta. Skupaj z njimi se je vrnil v Katmandu tudi Mehičan Carsolio.
Tomaž Humar, Marjan Kovač in Janez Jeglič so se po vzponu na Pumori napotili še pod zahodno steno Nuptseja, ki je njihov glavni cilj. Drugih novic o njih še ni, le to, da vreme v Kumbuju kaže na zgodnjo zimo in da jim sedaj prijatelji v Katmanduju skušajo podaljšati veljavnost povratnih letalskih vozovnic.

Šola za nepalske gorske vodnike
Prejšnji teden so se Bojan Pollak, Vlado Schlamberger, Jože Zupan in dr. Miha Zajec vrnili iz Nepala, kjer so vodili tečaj za nepalske gorske vodnike. Začetni teoretični del tečaja je bil v Katmanduju, praktični pa v pogorju Langtang. S tem so nadaljevali tradicijo slovenske gorniške šole v Nepalu, ki se je začela že leta 1979. S svojim delom so opravili tudi pomembno promocijo Slovenije, saj se Nepalci pri ponujanju vodniških uslug zahodnjakom radi pohvalijo, da so jih izšolali naši inštruktorji. Letošnji tečaj je omogočilo podjetje Hyundai avto trade.

M. P.

Goba, Tržaška in Črna burja v enem dnevu
Tržačan Mauro Bole – Bubu, 28-letni gorski vodnik in instalater ter dober znanec vseh, ki obiskujejo Mišjo peč, je letos opravil nekaj kvalitetnih vzponov v skali. V plezališču Cimai je na pogled preplezal smer En un combat douteux, ki je ocenjena 8a in tako kronal več za las neuspešnih poskusov v smereh take težavnosti.
Očitno je bilo, da je Bubu v odlični formi in tako je uresničil še svoj star projekt: v enem dnevu preplezati tri najtežje dolge smeri v Osapski steni. Z dvema različnima soplezalcema je tako najprej preplezal Gobo v treh urah in pol, nato v istem času Črno burjo in v 2 urah še Tržaško. Vsega skupaj 17 raztežajev, od katerih sta dva ocenjena 7a, 8 jih je 7b in dva najtežja 7c. Vsi predstavljajo vzdržljivostne probleme, so previsni in zelo naporni. Bubu pravi, da bi lahko povezal tudi štiri smeri, vendar bi moral vstati bolj zgodaj.
Z Aldom Michelinijem, gorskim vodnikom iz Trsta, je Bubu opravil prvi vzpon na pogled v novejši smeri v južni steni Marmolade, ki jo je pred leti od spodaj preplezal in opremil s svedrovci Rolando Larcher. Smer ima le štiri raztežaje, ki pa so dovolj težki: 6b+, 6b+, 7a+ in 8a. Ta dosežek spada med najboljše vzpone na pogled v daljših smereh.

ERIK ŠVAB

Vzponi mladih športnih plezalcev
Šestnajstletni Erih Obrez, član AO Celje, je letos preplezal celo vrsto smeri. Najtežje vzpone je opravil v domačem plezališču Kotečniku, kjer je z rdečo piko preplezal Guernico (8a oz. IX+/X-), Nebo nad Berlinom (8a), Zuchero (7c, v 2. poskusu), Katarzo, Črno beli blues, Jogananda (vse tri 7c. v 3. poskusu) in Asteriksa (7c). V Armeškem mu je na pogled uspelo v Ognjenih kočijah (7b+). Plezal je tudi v stenah nad Ospom, kjer je v Mišji peči opravil z Rock 'n Rollom (7c/c+), z Jernejem Gračnerjem pa je kot prvi v navezi na pogled preplezal štiri smeri v Veliki steni: Prečenje (7a), Internacionalno (7a), Tržaško (7b) in Steber spominov (7a).
V Žireh pa plezajo še mlajši. Tako je 10-letna Ana Kosmač med drugim preplezala Grilona (6c/c+) in Hrabroslava (7a oz. VIII) v Retovjah, Slavčevo (7a) v Lutnih skalah ter Nike (6b+, na pogled) v Trenti. Leto dni starejšemu Jerneju Modrijanu je uspelo v Grifonu.

M. P.
 

27.10.1997


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti