Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Plezanje v Velikem vrhu in sečnja lesa

petek, 28. september 2012, ob 09:58, Franci Savenc, ogledov: 5523

Andrej Pečjak: Tisti, ki ste zadnje čase obiskali Veliki vrh nad Jezerskim, ste bili najbrž presenečeni, ko ste na gozdni cesti ...

... srečali tri ali več tovornjakov z lesom. Pod Velikim vrhom sekajo na veliko, preko ceste je postavljena žičnica, na cesti pa je kup hlodov tako, da je še peš težko priti mimo. Da ne motimo odvažanja lesa je najbolje, če tam plezamo le ob nedeljah in takrat, ko velja prepoved vožnje tovornjakov, ker takrat ne morejo odvažati lesa.

Sicer se plezalci ne smemo vtikati v gospodarske dejavnosti, kot je sečnja lesa, pa vendar se ob pogledu na goloseke, ki se jih vidi iz stratosfere sprašujem, če še uporabljamo zdravo pamet, ali samo še črke na papirju. Neskončne debate se vlečejo okrog silne škode, ki naj bi jo delali v gozdu gorski kolesarji, potem pa vidiš, da v takem istem gozdu v nesporno gorskem svetu naredijo enega za drugim pet ali šest golosekov 500 m x 500 m in za seboj pustijo kupe lubja in vej, ter goličavo, po kateri je zelo očitno videti sledi erozije. Pa je vse zakonito, ker je lastnina sveta krava in očitno lahko lastnik gozda, če se mu tako zahoče, svoj gozd tudi izbriše z zemeljske površine. Problem seveda niso tisti, ki sekajo, problem je v sistemu, kjer je edino rentabilno prodajati hlodovino posekano na najenostavnejši način (ker drugače nisi konkurenčen).

Če gledamo finančni tok, gre nekako tako: če sekaš "po staro" z motorko in traktorjem in samo redčiš gozd, nisi konkurenčen, ker za kubik hlodovine porabiš preveč ur dela. Potem vzameš kredite in nabaviš žičnico in Timber Jacka ter poraziraš nekaj hektarjev gozda. Hlodovina je tako dovolj poceni, da jo lahko prodaš v Avsrtrijo, kjer iz tega delajo hlode, deske, opaž, pohištvo ipd., kar mi spet veselo kupujemo. Vendar pa gre zaslužek v poplačilo kreditov in vzdrževanje mehanizacije, v žepu lastnika pa ne ostane kaj dosti - če pa že, si kupi novega terenca. Tako gre ves denar v neka podjetja kot npr. John Deere, ki to mehanizacijo delajo. Žal so tudi oni le proizvodnja, ki je v današnjem času v težavah in dela v glavnem le zato, da odplačuje kredite finančnim družbam in bankam. In tako na koncu ugotavljam, da hlodovina z Jezerskega pravzaprav konča v žepih nekih daljnih finančnih družb, kmet pa nima dosti več, kot če bi žagal selektivno. Če pa bi iz teh hlodov naredil deske ali celo kaj bolj podobnega končnemu proizvodu, bi mu celo ostalo več ... ampak do tega še nismo prišli.

Andrej Pečjak 

Komentiraj (13):

Klemen Belhar, petek, 28. september 2012, ob 11:11

Ne, denar, ki ga zaslužijo gozdarji gre v njihov žep. John Deere dobi denar, ki ga je gozdar dobil s subvencijo. Gozdarsko mašinerijo plačujemo davkoplačevalci. Prav tako plačujemo preobilico nesmiselnih vlak, narejenih s podobno mašinerijo. Korist imajo gozdarji, John Deere in Avstrijci. Izgublja gozd in izgubljamo ostali žalujoči. Sicer pa je vse v redu, res, vprašajte Zavod za gozdove in inšpekcijo.

Blaž Grapar, petek, 28. september 2012, ob 11:19

Nej mi en strokovno razloži kako je tak poseg in posek sploh možen. Če prav razumem mora gozdar odredtit drevesa za sečnjo. In kako lahko odredi tak poseg in posek? S čim lahko to utemelji?

Gabrijel Rožič, petek, 28. september 2012, ob 11:36

Podobno razirajo gozdnate parcele tudi po nekaterih pobočjih v Bohinju. Po nepreverjenih informacijah je kazen za tako sečnjo nižja od izplena in se to "temu privatniku" izplača!? Kdaj ga bomo ustavili? Mogoče potem ko bo naredil več škode kot njegov vzornik lubadar?

Renata Krauthaker, petek, 28. september 2012, ob 12:06

Blaž, prepričana sem da lahko gozdarji utemeljijo svoje poseke z nekaj sto stranmi elaborata. V teoriji. V praksi pa - s temeljno barvo za les se popacka vse kar je dovolj debelega da se splača spravit na kamione.

Blaž Grapar, petek, 28. september 2012, ob 12:37

Sem se malo pozanimal. Če imam točne podatke je lastnik oz. upravljalec tega območja (kdo drug kot) naša država oz. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Tolk da vemo kdo oz. v čigavem imenu to počne.

Andrej Lavrenčič, petek, 28. september 2012, ob 14:26

Razprave takšnega tipa so malo moteče. Res je, da vsi vse vemo, pa vendar, ali ne bi vsaj malo zaupali in verjeli stroki, da dela prav. Nekoč v časih bivše Juge sem slišal, sa "svako ne bude majstor svog zanata". Spomnite se na ta rek, preden komentirate!

Lojze Budkovič, petek, 28. september 2012, ob 14:37

Kar se tiče Bohinja, se žal kot gozdar pridružujem Gabrovemu mnenju. Opustošenje v Pezdenci in Liscu je zrcalo trenutnega stanja našega gozdarstva. Podjetnik se požvižga na vse, kar mu nalagajo pristojne službe. Tudi kazni za prekrške so očitno prenizke. Upam, da mi komentar ne bo povzročil težav v službi.

Blaž Grapar, petek, 28. september 2012, ob 15:35

@Andrej:
Ne vem če ma stroka kaj pri vsem tem. Recimo stroka je rekla NE odstrelu četrtine populacije slovenskih volkov. Pa zavod za gozdove še kar vstraja na odstrelu. Torej...morda niti ne gre tu za stroko.

Andrej Lavrenčič, petek, 28. september 2012, ob 21:57

@Blaž
Ne me narobe razumet. Včasih debatiramo o stvareh, o katerih pojma nimamo (pa mislimo, da ga imamo). Zato je tu stroka. Če pa posamezniki (in tudi institucije) delajo mimo stroke, je to kršenje vseh norm. Kdo lahko v zgornjem primeru zatrrdi,da tega ni pr

Andrej Lavrenčič, petek, 28. september 2012, ob 21:59

Da tega ni predvidela stroka in je delo neodgovornih posameznikov?
(Za dvojnost se opravičujem, saj mi "škatla"malo nagaja)

Tomaž Ogrin, sobota, 29. september 2012, ob 02:24

Spet bom dolg, ampak ne gre drugače....(nisem namreč oborožen).
Vse se začne in konča pri politiki, ki je v vsaki državi na vrhu. Tudi pri nas. To kažejo izkušnje oziroma dogajanje. In seveda "Riba pri glavi smrdi". A glav je več. Ena je zagotovo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Druga je Zavod za gozdove, podrejen temu ministrstvu. Gozdarstvo sicer vidim kot strokovno in politično organizirano. Vendar se že več let kaže, da je Zavod za gozdove vedno bolj političen v negativnem smislu (uničevalen), kot pa strokoven.

A na čelu mu kljub temu še piše: POSLANSTVO - Zavoda za gozdove Slovenije:
»Ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij za njihovo trajnostno in kakovostno gospodarjenje ter rabo, pa tudi ohranjanje narave v gozdnem prostoru v dobro sedanjega in prihodnjih rodov.«
In še skrajšano njihovo geslo na spletni strani: »Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi.«

Ministrstvo pa hvali Zakon o gozdovih (ZG, Uradni list RS, št. 30/93, 13/98-odločba US, 56/99-ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06 in 110/07), ki je pravna podlaga tudi za Zavod, takole:

Določila Zakona o gozdovih omogočajo uresničevanje s programom razvoja gozdov v Sloveniji zastavljenih ciljev:
-ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij;
-ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini;
-ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju.

Kam spada dogajanje na Velikem vrhu? Očitno nikamor! V oči bode ta izjemna neskladnost Zavoda, nasprotnost od načel, ki jih sporočajo javnosti!!!

In tudi z Zakonom o gozdovih (laično sicer, žal, ker naši zakoni so namerno prestreljeni, so luknjičavi, vendar laiki teh lukenj ne vidimo). Njegov 22. člen:
(1) Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi je PREPOVEDAN.
(2) Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del.

Ampak v Zakonu so tudi poimenovanja za posamezne posege. Ali se pod katerim skriva barbarsko uničevanje pokrajine in gozda na Velikem vrhu?

Pod 13. Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.
Pod 14. Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.
Pod 21. Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.

Čutimo, da gre za kriminal na Velikem vrhu v vsakem pogledu. Namreč Avstrijci imajo drugačno uradno strategijo – goloseke. To lepo vidimo z grebenov Karavank.
Pri nas pa velja sonaravno gospodarjenje (prebiralna sečnja), ki ga Evropa in drugi hodijo občudovat. In je uzakonjeno. Evo. Kaj zdaj?

Kaj se dogaja na Velikem vrhu? Gre za smreke z lubadarjem? So javnost obvestili?
Prvi organ, ki naj bi hitro reagiral s pristojnostmi legitimiranja je policija. V Avstriji to deluje. Pri nas ne. A kot optimisti zavrtimo Nujni klici 113. Ali anonimni telefon 080 - 1200. Po neuspehu pri policiji sledi inšpekcija. Začne se iskanje. Najdemo jo na ministrstvu za kmetijstvo.

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje , Parmova ul. 33 . 1000 Ljubljana T: (01) 434 57 00 , F: (01) 434 57 17 E: [email protected]
Pišemo po e-pošti, saj nimamo časa za klasiko (jaz sem podal prijavo po tej poti, bolje pa je, če nas je več prijaviteljev).
Tu se konča ena pot. Čakamo na odgovor...

Druga je na Zavod za gozdove. Vsa Slovenija je razdeljena na Območne enote (OE), te pa na Krajevne enote (KE):
http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/kranj/krajevne-enote/index.html
Prava je najbrž :
KE Jezersko-Kokra, Kokra 69a, 4205 Predvor, Vodja: Ivan Srečnik,
gsm 041 657 174, tel.: (04) 2545-300, e-pošta: [email protected]
Pišemo hkrati še njemu. Ali ga pokličemo...

Manjka nam organizacija, društvo, zveza civilne družbe z zaposlenimi, ki bi delali to, o čemer pišem, ko se pojavi vest s terena o vandalizmu...
Ampak država skrbi za to, da taka organizacija ne preživi, ker denarja pač ne more tiskat....

Emil Kač, torek, 9. oktober 2012, ob 11:24


Malo z zamudo, a po komentarjih g. Pečjaka, Ogrina in članka v Delu (9.10.2012) je prav da se oglasim. Sem predstavnik podjetja, ki je izvajalo sporno sečnjo. Kadar prebiram vse te neumnosti res ne morem biti tiho. G. Pečjak, velik ljubitelj hribov (ne ve niti, da je pod Malim in ne pod Velikim Vrhom), ne bi smel uporabljati gozdno cesto (zgrajena je bila zaradi gospodarjenja z gozdom in ne za rekreacijo) za dostop proti hribom, ampak bi moral iz doline peš. Cesta je tudi v vzornem stanju, ne glede na kamionski odvoz lesa! Motila ga je zapora, ker je na njej stala žičnica in je moral en km več pešačiti.
Izvedena sečnja je vzorno in strokovno opravljena, verjetno bi morala biti že nekaj let prej, saj je bilo veliko drevja prestarega in zato nekvalitetnega, posekana površina je že pomlajena, zrastel bo nov gozd, tudi erozije ne bo. Gospoda, ki pišeta takšne komentarje in se verjetno na vse spoznata naj se zapeljeta čez mejo v Avstrijo in pogledata sečnje tam, pa trajnost gozdov ni ogrožena, erozije ni, veliko ljudi pa ima delo s sečnjo in še več s predelavo lesa. Gospodarjenje pri nas je v primerjavi z njimi navadno vrtičkanje. Vprašajmo se tudi, zakaj na Jezerskem, kljub velikim naravnim danostim ni razvita nobena dejavnost, nekoč znamenit turističen kraj nemočno propada. Pretežno zaradi ljudi, ki zavirajo vsakršen razvoj, tudi pod strogimi pogoji.
Takšne zavajujoče prispevke lahko pišejo ljudje, ki so neobremenjeni glede realnega življenja. Ali so mladi in vitalni upokojenci, ekstremni naravovarstveniki ali pa dobro plačani uradniki, ki bolj malo delajo in jih vsako dogajanje v okolju seveda moti. Takšni ljudje naj dokažejo, kako se živi brez elektrike, interneta, brez druge infrastrukture, vode, hrane... Samo zgledi vlečejo ne besede!
Njih ne zanima, da naše podjetje skrbi za preživetje okoli 600 družin, ne izvaja sivo ekonomijo, da plačuje vse davke in prispevke, od katerih imata korist lahko tudi g. Pečjak in Ogrin. Verjetno se bo moralo življenje v Sloveniji še zaostriti, potem bo manj ljudi živelo v „oblakih“.
Lahko se tudi kdaj oglasita pri nas na sedežu podjetja (v Kokri), kjer bosta dobila vse informacije glede našega dela in gospodarjenja z gozdovi, da se prepričata, če želimo res uničiti vse gozdove in naravo na Jezerskem.

Emil Kač

Primož Auersperger, torek, 9. oktober 2012, ob 22:12

V tem izčrpnem odgovoru manjka le podatek, kdo to pot vzdržuje oz. od kje pridejo za to sredstva. Morda bi lahko dobro poučeni gospod laično javnost podučil še o tem.

eXTReMe Tracker