Delo, Šport: ... Nova slovenska smer v Breithornu
Tadej Golob (AO Železničar), Urban Golob (AO Matica) in Dušan Polenik (AO Rašica) so v severovzhodni steni centralnega vrha Breithorna (4046 m) nad Zermattom v Švici preplezali novo smer Nektar. Visoka je 700 m, težave pa so ocenili s kompleksno oceno ED (v ledu V , v skali IV+).
V steno so vstopili ob štirih zjutraj. Plezati so začeli v vpadnici skalnega stolpa v najbolj strmem delu ostenja, levo od Grassijeve in Gabarroujeve smeri. Prvih 350 metrov poteka po lažjih snežiščih, nato pa so prišli do požlejenih plošč, kjer so začeli varovati. Potegnili so 11 zahtevnih raztežajev, v katerih se je naklonina snega in ledu gibala med 60 in 90 stopinjami. Na stojišču pod najtežjim raztežajem, v katerem so naleteli na trd tanek led z naklonino med 70 in 85°, so za vrtali edini svedrovec v smeri.
Ker se je sonce že zjutraj uprlo v steno, so jih ves čas obstreljevali kosi padajočega ledu. K sreči so jo odnesli le z modricami. Zadnji zahteven raztežaj so plezali v pravem tušu topečega se snega. Letos so stene v Alpah obilno zasnežene, zato so imeli v smeri zelo dobre snežne razmere.
M. P.
(foto: Urban Golob)
Odprava »Pik Lenin«
Iz Kirgistana se je vrnila 11 članska odprava »Pik Lenin '97«. Potovali so prek Moskve (in agencije Dostokj) iz Oša v bazni tabor (3640 m) pred Lukovo poljano pa s kamionom. Po dveh krajših aklimatizacijskih turah do višine 4500 m, so 13. julija odšli z vso opremo v T1 (4400 m), a morali ne dolgo zatem, ko so postavili šotore, že reševati.
Nemška alpinistka, ki se je s prijateljema in ruskim vodnikom vračala z višine 4800 m, je namreč nedaleč od njih padla v ledeniško razpoko. K njej so hitro spustih vodnika, ki jo je najprej rešil zanke, ki se ji je zategnila okoli vratu. Ko so jo potegnili iz razpoke, ni kazala znakov življenja. Toda člana naše odprave zdravnik Gorazd Bunc in Gabrijela Mežnar, medicinska sestra na urgentnem oddelku bolnišnice v Celovcu, sta jo v nekaj minutah oživila. Čeprav so takoj klicali helikopter, je ta priletel šele naslednji dan in naši so ves čas bedeli nad njo, saj je bila nezavestna. Potem jim ni preostalo drugega kot sestop.
Po dnevu počitka so znova odšli na goro. 17. julija so postavili T2 na višini 5300 m. Naslednji dan pa so morali zaradi nepredelanega snega 5800 m visoko obrniti. Milan Anželj, vodja akcije Cvahte, Bogo Legat, Mežnarjeva in Jože Peljhan so si na višini 5700 m v snegu izkopali luknjo in v njej bivakirali, drugi so odšli navzdol. 19. Julija ob 5. uri je peterica odšla spet proti vrhu. V treh urah so pregazili do višine 6500 m, ko se je morala Mežnarjeva obrniti. Ostali so rinili dalje, toda vreme se je poslabšalo, pričelo je snežiti in na višini 7000 m so odnehali tudi preostali.
Po povratku v bazo se je slabo vreme nadaljevalo in kmalu je bilo jasno, da z vrhom ne bo nič. Cvahte pa je preostali čas dobro izkoristil. 25. julija sta z Legatom odšla prek deroče Ačiktaš do vznožja gore, za katero je vodstvo tabora menilo, da še ni imela pristopa. Cvahte se je potem brez večjih težav (65-75/40-45°, 600 m, 3.20 h) sam povzpel nanjo in tako tudi sestopil. Smer je poimenoval Olja za vrh, ki so mu geodeti pred časom namerili višino 4830 m pa predlaga ime Alinka.
Bolivija, Peru, Ekvador
Žare Guzej in Branko Strmšek, člana Obalnega AO iz Kopra, sta junija in julija obiskala kar nekaj andskih gorskih skupin. Za začetek sta se povzpela na Yananarayu (5131 m) nad dolino Lianganuco v Peruju, dva dni za tem pa prek zahodne stene še na Yanapaqtso (5460 m). Teden dni kasneje sta bila na vrhu Ishince (5530 m). Potem sta odšla v Bolivijo na Huayno Potosi (6085 m). Ob 5.30 sta se z avtobusom odpeljala iz La Paza in bila v poldrugi uri pri jezeru Zongo. Na vrhu pa sta bila že ob 14.30 in ob 20. uri nazaj v mestu. Julija sta še enkrat obiskala Lianganuco. Vzponu na Chopicalci pa sta se morala zaradi dežja na višini 5100 m odpovedati. Potem je odšel Guzej še na obisk Ecuadorja. Strmšek pa na oglede Cardiliere Huayhuash.
F. S.