Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alojzij Žakelj – domačin z Jesenic

 

 

sreda, 19. september 2012, ob 05:29, Helena Plahuta, ogledov: 10631

Na obisku - Majda Gašperin: Vsak dan opazujem tisto modro piko na skali, pod grebenom Mežakle. Odločim se, da grem gor pogledat ta bivak, za katerega sem že večkrat slišala.

Bivak na Stebrasti skali
... Pot je lepo označena, rdeče črte in vejevje naloženo kot ograja, te pripelje ravno pod skalo, na kateri stoji bivak. Malo me stisne ko lezem po ozki, skalni polički pa ni hudega.
Bivak je res nekaj posebnega. Do njega prideš čez desko - mostiček, ki je pritrjen na skalo po kateri prideš gor. Kako lepo, mir, tišina, kakšen gams, ki sproža kamenje in pa razgledi daleč naokoli.
Prostor je sicer majhen, vendar lepo urejen. Vsaka stvar na svojem mestu. Ko sem že tretjič na bivaku se domislim, zakaj ne bi za to izvedeli tudi drugje. Napišem domačinu v vpisno knjigo željo, da bi rada naredila slikanico o njem, o bivaku in čudovitih razgledih na Jesenice in mu pustim naslov. Tako se je začelo. Zmenila sva se in skupaj odšla do bivaka. Je bil v začetku kar malo nezaupljiv, pa je kmalu postal prijeten sogovornik, saj pravi, da hitro loči dobre ljudi od črnih duš.

Bivak stoji na 60 m visoki Stebrasti skali, (SS) tako ji pravi domačin. Je modre, rumene in rdeče barve - modrina neba, luč sveta, življenje in nevarnost, ki preži na nas.
Cel mesec je nosil gor material. Največ preglavic mu je delal majhen 60 kg težak gašperček. Navezal ga je kot soplezalca in ga po cm privlekel gor na skalo. 19. maja 2001 pa je postal to njegov nizkogorski dom. Ob prijetnem klepetu čas hitro mineva, obljubim, da še pridem in se poslovim …

Soteska Vintgar
Čez vikend me Lojz pokliče s Triglava, če ga lahko pridem slikat v Sotesko Vintgar, da bo tam plaval in si že dolgo želi, da bi ga nekdo slikal. Najprej sem presenečena, potem mu obljubim, da pridem. Pa sva šla. Ves čas so me begale misli, kaj pa če kam trešči z glavo. Sama sebe tolažim, saj si z vstopnino tudi zavarovan in Lojz tudi ve kaj počne, saj ne bo plaval prvič.
On je plaval, jaz pa po mostičkih, nekaj časa za njim, pa pred njim, vmes je malo počival in zopet čez tolmune in brzice. No, pa sva preživela z majhno odrgnino, ki jo je dobil ob veji, ki ga je hotela prehiteti.

Je pa dejal, da je Radovna reka posebne zelene barve, z zlatim prodnatim dnom, polna mehurčkov od divjih slapov, zdravilna reka, ki ti da moč in res ni nikoli bolan.

Zahodna triglavska planota - Morbegna
Toliko stvari sem že slišala, da sem si želela ogledat to Morbegno. Nanesla je prilika, ko sva šli s sestro na Triglav. Seveda, greva pogledat tudi najvišje živečega Slovenca. Ko se spuščam iz Triglava proti ZTP si nisem predstavljala kako izgleda ta Morbegna, ki jo ima Lojz tako rad in s takim ponosom govori o njej. Saj sem videla slike na internetu, pa vendar, ko si tam je čisto drugače. Ruševine stare italijanske vojašnice in bunker v katerem že 35 let ves prosti čas preživi in ga obnavlja Alojzij Žakelj - domačin. Malo večji prostor kakor na SS, majhna kuhinja in ležišče, pa poličke, vse lepo urejeno. Podobno kakor v bivaku na SS. Celo dva lahko prespita na rezervnem ležišču. Lojza ne moti, ker je prostor tako majhen, pravi, da ga je dovolj, ima vse kar potrebuje in je srečen v tem svojem visokogorskem domu.
Ima celo zbirko raznih knjig, atlasov in podobnih stvari. S tem si krajša čas, ko ni več toliko obiskov. V obeh bivakih je poseben prostor za majhen oltar, kajti verjame, da ga nekdo čuva na teh njegovih poteh.

Kadar je doma, tam pod Triglavom, vedno izobesi slovensko zastavo.
Včasih, ko še ni živel na Morbegni je prehodil vse višje slovenske vrhove, ve tudi vsa imena gora in nadmorske višine. Samo na tri dvatisočake ni utegnil, pa niso prav daleč od njega.
Že od nekdaj ima rad zemljepis in številke, vse si zapomni.
Tam gori, v svojem domu pod Triglavom, uživa ob jutrih s prelepim pogledom na gore in večerih ko sonce zahaja in na njegov dom v samotnem, skalnem svetu pade mrak.

SREČNO LOJZ - naj še dolgo plapola slovenska zastava na Zahodni triglavski planoti!

Majda Gašperin

eXTReMe Tracker