Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Krvomočnice (Geranium)

Arhiv G-L: Gorski vrtovi


Cvet korenikaste krvomočnice



Sestoj krvavordečih krvomočnic na Volovji rebri



Krvomočničina rjavka



Travniške krvomočnice na Jezerskem



Gozdne krvomočnice na Poreznu



Kolenčasta krvomočnica



Svetla oblika rjavordeče krvomočnice



Pirenejska krvomočnica pod Krnčico



Golobja krvomočnica



Listi smrdljičke jeseni



Srebrne krvomočnice pod vrhom Batognice




ponedeljek, 17. september 2012, ob 05:32, Alenka Mihorič, ogledov: 11568

Gorski vrtovi: Beseda geranija vas verjetno spomni na kakšno vrtno rožo ali lončnico. Vse pa so nastale s kultiviranjem iz krvomočnic, ki rastejo v naravi.


Rod krvomočnic, ki rastejo pri nas v naravi, šteje 19 vrst. Na hribih nekatere od njih težko srečamo. Nekaj je takih, ki imajo najraje močvirna tla ali pa toplejše podnebje Primorja. Tokrat bom prikazala devet lepotic, ki so razveselile moje oči na pohodih v sredogorje in eno, ki raste le v visokogorju – srebrno krvomočnico. Najpogostejše ljudsko ime za krvomočnice je babji zob. Vse krvomočnice imajo pet-števne zvezdaste cvetove in nadraslo plodnico, ki je razdeljena v pet predalov. Plod je zelo dolg.

Poleg krvomočnic sestavljajo družino krvomočničevk samo še čapljevci (Erodium), ki pa imajo pri nas samo štiri predstavnike.

Korenikasta krvomočnica (Geranium macrorrhizum)
Nasad korenikastih krvomočnic v ljubljanskem Botaničnem vrtuNa senčnatih, skalnatih pobočjih, na grušču ali med grmovjem lahko ponekod v Julijskih Alpah ali na Dinarskem območju naletimo na to lepo cvetico. Med cvetenjem sredi poletja bo zagotovo opozorila nase s precej velikimi cvetovi. Cvetni listi so dolgi 15-20 mm. Od drugih krvomočnic jo najlažje ločimo po 20 mm dolgih prašnikih, ki so ukrivljeni navzdol ali pa po močni koreniki, po kateri je dobila ime. Vendar za prepoznavanje rastline ne bomo šli izkopavat, kajne. Steblo in cvetni peclji so pokriti s številnimi sedečimi žlezami in nežleznimi laski. Steblo ni olistano. Pritlični listi so dlanasto deljeni v 5-7 krp. Rastlino so kultivirali in marsikje cveti v koritih ali na vrtu s cvetovi različnih barv, od bele to temnoškrlatne, ali kot pokrovna rastlina. Je aromatična in zdravilna, saj njene snovi delujejo antimikrobno. Njena naravna rastišča so na Balkanu in v Jugovzhodnih apneniških Alpah od Gardskega jezera proti vzhodu.

Krvavordeča krvomočnica (Geranium sanguineum)
Krvavordeče krvomočnice lepšajo tudi kozjanski vrh VetrnikSvoje ime je do pol metra visoka rastlina dobila po listih, ki jeseni postanejo krvavo rdeče barve. Ima močno koreniko in razvejano, štrleče dlakavo (samo nežlezni laski) in olistano steblo. Listi so skoraj do dna deljeni v 5-7 krp, ki se nadalje delijo v črtalaste roglje. Venčni listi so vijoličnordeči, na vrhu srčasto izrobljeni, dolgi 15-20 mm. Cvetovi so posamični. Cveti od maja do septembra. Raste na pustih travnikih, kamnitih pobočjih in med grmičjem skoraj povsod po Sloveniji, sicer pa je razširjena tudi drugje po Evropi in Kavkazu od 400 do 1500 m visoko. Iz te lepe cvetice so vrtnarji vzgojili nekaj kultivarjev, ki jih lahko kupimo v vrtnarijah.

Travniška krvomočnica (Geranium pratense)
Travniške krvomočnice dosežejo skoraj meter. Te so cvetele blizu Kranjske gore.Med divjimi geranijami je največja, zraste do 80 cm. Ni prav pogosta, a ponekod na vlažnih travnikih raste v velikih množinah, na primer v zgornjesavski dolini in na Jezerskem. Živomodri sestoji delujejo zelo dekorativno. Rastlina nima sedečih žlez. Štrlečedlakavo steblo je olistano s   pecljatimi listi, katerih krpe so nazobčane in se polagoma zožujejo v konico. Cvetne peclje prav tako poraščajo dolgi nežlezni laski. Čašni listi so prileglo dolgodlakavi. Prašniki so tako dolgi kot čašni listi ali jih presegajo. Modri venčni listi so na vrhu zaokroženi, po odcvetu pa se cvetovi povesijo. Raste v Evropi in Aziji do 1600 m visoko.

Gozdna krvomočnica (Geranium sylvaticum)
Nihče se ne bi branil takega šopka na svojem vrtu. A če bi ga presadili  več kot 1000 m nižje, je verjetnost, da bi uspeval, zelo majhna.Za nekoliko manjšo od travniške sestre bi lahko napisala podoben opis, razlike pa so v tem, da imajo cvetni peclji krajše laske, čaša pa je štrleče kratkodlakava. Cvetovi so dolgi do 2 cm,  so škrlatno vijoličasti ali temno lilasti in tudi po odcvetu ostanejo pokončni. Zgornji del rastline je žlezastodlakav. Pritlični listi so široki do 15 cm, stebelni listi pa majhni, nasprotni. Najraje ima vlažna mesta ob izvirih, gozdove in košenice ter ruševje. Pri nas je te krvomočnice največ na severozahodu države ter na Pohorju in Snežniku. Doma je tudi drugje po Evropi in Aziji, v subalpinskem pasu do 2500 m visoko. Cveti od junija do avgusta.
 
Kolenčasta krvomočnica (Geranium nodosum)
Širši listi in srebrnkasti cvetovi so značilnost kolenčaste krvomočnice.Prijaznejše podnebje severnega Sredozemlja do zmernih 1700 m višine si je za svoj dom izbrala kolenčasta krvomočnica. Tudi močno sonce ji ne prija, zato jo srečamo v listnatih in mešanih gozdovih in med grmičevjem. S srebrnkasto lesketajočimi, do 3 cm širokimi, zvonasto razprtimi cvetovi nas razveseli od maja do julija. Pri nas ima nahajališča na jugozahodu, severno sega globoko v Posočje. Podobno kot gozdna krvomočnica ima tudi kolenčasta po odcvetu pokončne liste in nima žleznih laskov. Listi imajo plitvejše zareze med listnimi krpami. Bledo vijoličasti cvetni listi so na vrhu razločno izrobljeni.

Rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum)
Rjavordeča krvomočnica je razširjena tudi v dolinah, lahko pa preživi celo 2400 m visoko.Na vlažnih travnikih, grmovnatih pobočjih in gozdnih robovih skoraj po vsej Sloveniji od nižin do montanskega pasu (drugod po Evropi tudi višje) pogosto naletimo na rjavordečo krvomočnico. Ne bomo pa je našli na kraških kamnitih in obmorskih krajih. Je trajnica s koreniko. Cveti od maja do avgusta. Listi so dlanasto deljeni, krpe so široke in imajo pogosto rjave pege. Do 50 cm visoka rastlina ima kratke žleze v zgornjem delu. Na štrleče dolgodlakavem cvetnem steblu sta po dva cvetova. Cvetovi imajo premer okoli 2 cm in prepoznavno škrlatnorjavo do črnovijoličasto barvo. So kolesasto razprti ali nekoliko zavihani nazaj, cvetni listi pa so pri vrhu koničasti. Podvrsta G. phaeum subsp. lividum ima umazanobele do svetlo vijolične cvetove, na listih pa nima rjavih lis.

Pirenejska krvomočnica (Geranium pyrenaicum)
Pirenejske krvomočnice smo srečali na Planini Zaprikraj 1200 m visoko.Redko raztreseno po Sloveniji raste po grmovnatih pobočjih, travnikih in pripotjih pirenejska krvomočnica. Raste tudi v drugih evropskih državah, ki segajo do Sredozemskega morja, ponekod do 2000 m visoko. Nežnejša, do 60 cm visoka rastlina ima manjše cvetove s premerom 12-18 mm. Vijolično rožnati venčni listi so na vrhu globoko izrobljeni in znatno daljši od čašnih listov. Listi so okroglastoledvičasti, deljeni v 5-9 krp, ki so na vrhu zaokrožene in imajo v zgornjem delu tope zobce. Cvetni peclji so poraščeni s številnimi, skoraj sedečimi žleznimi laski.

Golobja krvomočnica (Geranium columbinum)
Golobja krvomočnica na planini Osredek gosti hrošča.Do 40 cm visoka enoletna rastlina ima prileglodlakavo steblo, ki je nekoliko razvejano in nima žlez. Listi so do dna deljeni v 5-7 črtalastih delov z dodatnimi stranskimi roglji. Oblika listnih segmentov je podobna odtisu golobje noge, od tod ime rože. Na cvetnem peclju, ki presega podporni list, sta po dva cvetova z rožnatimi, plitvo izrobljenimi venčnimi listi. Cvet je zvonasto razprostrt, 12-18 mm dolg. Rožica je dokaj pogosta, raztresena po celi Sloveniji na obdelanih tleh, na gozdnih robovih in ob poteh. Cveti od maja do julija. Poznajo jo tudi drugod po Evropi, v zahodni Aziji in severni Afriki.

Smrdljička (Geranium robertianum)
Smrdljičko - drobnocvetno geranijo - najdemo vsepovsod.Eno od ljudskih imen krvomočnice z najbolj drobnimi cvetovi je divji roženkravt. Ima nekoliko neprijeten vonj. Steblo je kipeče do pokončno in razvejano. Pogosto je rdečkaste barve in ima raztresene žlezaste dlake. Listne ploskve so pernato deljene v 3-5 jajčastih, topo nazobčanih, dlakavih delov. Venčni listi so rožnati, klinaste oblike, zgoraj zaokroženi in dolgi 9-13 mm. Čašni listi se podaljšujejo v 1-2 mm dolgo reso in so porasli z dolgimi in kratkimi žleznimi laski. Prašnice so oranžne do škrlatnordeče, kljunec plodu je žlezastodlakav. Smrdljička je najpogostejša krvomočnica pri nas, poznajo pa jo skoraj povsod po svetu. Raste v senčnatih gozdovih, po skalah, med grmovjem in po starih zidovih in grobljah, do 1800 m visoko. Cveti od maja do septembra. Podobna škrlatnordeča krvomočnica ima pol manjše cvetove in je pogosta samo v Primorju.

Srebrna krvomočnica (Geranium argenteum)
Skupaj s smiljkami in planinskimi spominčicami srebrne krvomočnice tvorijo pravi rajski vrt.Najbolj dragocena v svojem rodu (zlata pač ne obstaja) je srebrna krvomočnica, ki je ime dobila po srebrnkasto svetlikajočih se listih. Taki so zaradi prileglih dlačic. Raste na območju  Južnih apneniških Alp, na severnih Apeninih in v Apuanskih Alpah, pri nas le v Krnski skupini, na Črni prsti in Breginjskem Stolu. Je zelnata trajnica in ima močno koreniko. Listi so pritlični in dolgopecljati. 2-3 cm široka listna ploskev je skoraj okrogla, sestavljena iz ozkih rogljev. Stebla so visoka le do 15 cm, z dvocvetnim ovršnim socvetjem, ki je podprto s črtalastima nasprotnima listoma. Čašni listi so resasto koničasti. Venčni listi so dolgi do 18 mm, bledo rožnati in imajo razločne vijolične žile. Pri dnu so brkato dlakavi. Plod je sestavljen iz petih pri vrhu povezanih plodičev, ki se ob zrelosti spiralasto izvihajo in izvržejo po eno seme. Edina naša visokogorska krvomočnica raste na višini 1650-2200 metrov na grušču in kamnitih tratah samo na apnenčastih tleh, s cvetovi pa nas očara julija in avgusta.


Alenka Mihorič


Literatura:
 
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald Encyclopedia of Alpine Flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.

Spletni vir:
http://www.florealpes.com

 

eXTReMe Tracker