Delo, Šport: ... M. Čufar ponovno, T. Valjavec pa prvič
Na drugi tekmi državnega prvenstva v Pivki pri ženskah še druga zmaga za Mojstrančanko
PIVKA - Več kot 40 plezalcev iz vse Slovenije se je v soboto zbralo ob pivški umetni steni, kjer je bila druga tekma državnega prvenstva v športnem plezanju. Medtem ko je pri ženskah vse potekalo po pričakovanjih, je pri moških presenetil 15-letni Tomaž Valjavec iz Tržiča. Ugnal je vso slovensko plezalsko elito.
Žensk je tako kot v Kranju nastopilo samo sedem in za vstop v finale ni bilo potrebno veliko. Moških je bilo na štartni listi precej več in za večerni obračun najboljših je bilo treba preplezati precej visoko. Mladi so se zelo dobro držali. Štirje so si zagotovili finalni nastop. Valjevec je presenetljivo vodil, tretje mesto pa si je z Gučkom delil 16-letni Potočnik. Poleg njiju sta od mladincev dobro plezala še Žitnik in Sova.
Finale so kot običajno začele ženske in vsaka od tekmovalk na štartni listi je prihajala višje v steni. Na koncu je piko na i postavila Martina Čufar (Inntal, Zavarovalnica Triglav, Five Ten), ki je tako kot v kvalifikacijah tudi finalno smer splezala do vrha.
V moški konkurenci so bile razlike med najboljšimi mnogo manjše in za razporeditev na zmagovalnih stopnicah so pravzaprav odločali rezultati iz kvalifikacij. Najprej je že kot prvi visoko splezal Primož Žitnik, potem se je nekaj plezalcem zataknilo nekje na polovici smeri. Potem je Aljoša Grom svoj nastop opravil zelo dobro, kazalo je že, da bo smer zaključil z vrhom, vendar je na koncu napravil napako pri zaporedju gibov. Vili Guček je za razliko od Kranja, kjer je zaradi zdrsa končal zelo nizko, še enkrat plezal odlično, dosegel isti rezultat kot Grom, a je bil zaradi dopoldanskega boljšega nastopa pred Vrhničanom. Vsi so čakali še Goloba in Valjavca. Prvemu ni uspelo, mladi Tržičan pa je plezal zelo lahkotno, neobremenjen, dosegel isto višino kot Guček in Grom, kar pa je zaradi boljšega rezultata kvalifikacij vendarle pomenilo, da gre zmaga na Gorenjsko.
Rezultati iz Pivke - ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Saša Truden (ŠPO Tržič), 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka), 5. Romana Savič (AO Lj-Matica); moški: 1. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Vili Guček (AO Trbovlje), 3. Aljoša Grom (AO Vrhnika), 4. Primož Žitnik (PK Škofja Loka), 5. Jure Golob (AO Rašica).
TOMO ČESEN
Jensterle in Sovinčeva uspešna v skali
Sabina Sovinc (30), članica AO Žiri, se je s plezanjem začela ukvarjati razmeroma pozno - pri 22 letih. Posvetila se je samo plezanju v skali, saj po osemletnih tekmovalnih izkušnjah kot ritmičarka meni, da ni tip tekmovalke. Ves prosti čas, ki ga nima v izobilju, saj je že pet let redno zaposlena kot profesorica športne vzgoje, zadnji dve leti na gimnaziji Bežigrad, posveti plezanju.
Brdavs je po Pokraculji (8a), Ekosistemu (8a) in Sončku (8a+) njena četrta smer v težavnostni stopnji 8a, 8a+. Smer je naštudirala lansko leto, po prvem neuspelem poskusu preplezati smer od spodaj, pa ji je smer zamočilo. Letos ji je uspelo drugi dan v tretjem poskusu. To je tretja ženska ponovitev Brdavsa za Metko Lukančič in Martino Čufar. Sovinčeva je isti dan na fleš preplezala tudi Besnega mureka (7b).
V plezališču Ceredo pri Veroni, ki sta ga z Jensterletom obiskala med prvomajskimi prazniki, je na pogled preplezala več kot 50 smeri do težavnosti 7b.
Franci Jensterle (30), član AO Žiri, se s plezanjem ukvarja že 15 let. V tem času se je potrdil kot zelo dober plezalec v skali in izjemno borben tekmovalec. Njegova najboljša uvrstitev je 26. mesto na tekmi svetovnega pokala in osvojitev vice prvaka na lanskem državnem prvenstvu.
Tako kot Sabina je tudi on že pet let profesor športne vzgoje in poučuje na SLŠ Škofja Loka. To ga ne ovira, da ne bi v zadnjih letih opravil nekaj zelo dobrih vzponov na pogled (od 7c+ do 8a) in vzponov z rdečo piko v težavnosti 8b, 8b+. Njegov zadnji uspeh je smer Kaj ti je deklica (8b+), ki jo je preplezal v sedmem poskusu, ne da bi smer prej naštudiral z varovanjem od zgoraj (Top Rope). Sam pravi, da mu je to poleg Palačinke najboljši vzpon. V Ceredu 
je na pogled preplezal več kot 50 smeri do težavnosti 7c+.
SABINA SOVINC
Franci Jensterle in Sabina Sovinc sta 25. maja preplezala tudi več raztežajev dolgo smer Črna burja (7c) v Ospu. Jensterle je za Aljošo Gromom drugi, ki mu je smer uspelo preplezati na pogled, Sovinčeva pa je kot druga v navezi nekajkrat počivala viseč v klinih. Na enak način je pred dvema letoma preplezala tudi Gobo z enim počitkom v najtežjem raztežaju. Jensterle opozarja, da se bo v smeri nekaj oprimkov verjetno odlomilo.
Ljubezen, plezanje in poklic so tri stvari, ki združujejo ta uspešen plezalni par.
Vrnitev himalajcev
Slovenski del alpinistične odprave na najvišjo goro sveta Mt. Everest se bo vrnil danes ob 11.30 na letališče Brnik. Naši alpinisti so sodelovali na mednarodni odpravi, ki jo je organizirala Planinska zveza Hrvaške pod vodstvom Darka Berljaka. Aco Pepevnik je po severnem grebenu priplezal na najvišjo goro sveta 22. maja, dan kasneje pa je brez uporabe dodatnega kisika na vrh prišel tudi Pavle Kozjek.
M. P.
Spominsko srečanje za Slavca
V spomin na velikega slovenskega alpinista Slavca Svetičiča, ki je pred dvema letoma izginil na Gašebrumu IV v Karakorumu, njegovi prijatelji organizirajo spominski tabor na planini Zapotok. Od 4. do 6. julija so vabljeni vsi, tudi tisti, ki ga morda niso poznali. Za hrano, pijačo in spalno vrečo poskrbi vsak sam. Zaželene so prijave, ki jih do 26. junija sprejema Tina Horvat Mihelič (tel. 061 742 288).
M. P.
Tehnične smeri v Ospu
Čeprav je vse več smeri v Veliki Osapski steni opremljenih s svedrovci, ki omogočajo varne proste ponovitve, pa je v njej še vedno veliko »alpinističnih« smeri. Jure Juhas in Andrej Markovič (Alp šport, AO Novo mesto) sta ponovila Peščene katakombe (VI, A3/A2, 60 m, 5h). V prvem raztežaju je dovolj starih klinov, zgornja dva pa sta neopremljena.
V smeri je kar nekaj mest, ki jih je treba preplezati prosto. Ista naveza je ponovila še dva raztežaja dolgo tehnično smer Senca dvoma. Prvi raztežaj, ki poteka po previsni poči, je Markovič preplezal prosto (VIII). Drugi raztežaj sta, tako kot vsi njuni predhodniki, preplezala tehnično (A2+).
Markovič je mimogrede preplezal še včasih zelo obiskano, sedaj pa zapuščeno Žago (VI, 80 m, 15 minut) in sestopil po Medotu (prav tako 15 minut).
M. P.
Dirka okrog kola
V okviru memoriala VTK je Akademski AO tudi letos 31. maja pripravil Dirko okrog kola iz Tamarja na Kotovo sedlo in nazaj. Progo je najhitreje prehodil in presmučal Igor Puhan, sledila pa sta mu Luka Lenart in Uroš Mesarič. Med ženskami je bila prva Sabina Povhe. Nagrade za najboljše so prispevale ljubljanske trgovine z alpinistično opremo Iglu šport, Turnc in Anapurna.
M. P.
Spodnja deseta stopnja
Andrej Sotelšek (PAK Krško) je v plezališčih preplezal več smeri, ocenjenih s francosko oceno 8a in 8a+, kar ustreza spodnji deseti stopnji po lestvici UIAA. V Kotečniku je preplezal Specialista za življenje (8a+) in Guernico (8a), V Mišji peči pa Samasaro (8a+) in Oktoberfest (8a).
Med prvomajskimi prazniki je plezal v pokrajini Ardeche v južni Franciji, kjer je na zelo majhnem področju več kot 1500 smeri. V tretjem poskusu je ponovil L'Art des choix (8a), v drugem pa Paradise of the Bytes (7c).
M. P
Svedrovci v Paklenici
Aljaž Anderle je s Katjo Špehar dvakrat obiskal Paklenico in prosto ponovil Klin (VIII-) v Aniča kuku ter večino smeri v Stupu, med njimi tudi Brid za mali čekič (VIII-) in Sonja Meu (VIII-).Vse omenjene smeri so Avstrijci v zadnjih mesecih opremili s svedrovci, poleg tega pa so navrtali tudi nekaj lažjih smeri, npr. Mosoraško, Šaleško in Centralne kamine.
M. P.
Andi Tineta Miheliča
Radovljiška založba Didakta je izdala knjigo Tineta Miheliča z enostavnim naslovom Andi; podnaslov je Beli vrhovi zelene celine. »To knjigo sem že dolgo nosil v sebi«, je zapisal. Leta 1964 se je prvič podal v Ande, v nadaljevanju pa: »Obiski Andov so postali del mojega življenja. Potrebujem jih kot zrak in vodo. Tako sem se prvič v življenju lotil doživljajskega pisanja, ki pa naj bi bilo tudi nekakšna kronika slovenskega andinizma«. Kdor pozna Tinetovo pisanje v Planinskem vestniku, ve, da zna pisati. To je dokazal tudi v vodnikih: ni jih napisal ravno malo, v njih pa je kljub šablonam in zahtevam strokovnega pisanja, našel svojstven stil, ki pritegne.
Knjiga klasičnega formata s 175 stranmi, ima precej fotografij, od dokumentarnih črno-belih do lepih barvnih. Na koncu pa je tudi oris Cordillere Blance z vsemi našimi pomembnejšimi alpinističnimi dosežki, ki ne manjkajo tudi za Cordillero Real, obisk katere je opisal v prvem poglavju.
F. S.