Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Sodna razprava v planinah

nedelja, 11. september 1932, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1149

Jutro (1932): Preteklo soboto ob zatonu sonca, ko je na planinah pod Krvavcem zapel večerno pesem pastirjev rog in se je zbirala živina mukajoč v stajah, so stali v temnem gozdu med skalami na Pokovžu resni možje, ki so poslušali strogo sodbo.

Kranj, 10. septembra 1932
Sodnik-poedinec ljubljanskega deželnega sodišča g. Jakob Jerman je sodil:
Obtoženec Janez Uršič, doma v Kregarjevem, lovski čuvaj, je kriv, da je 13. decembra 1930 v gozdu na Pokovžu kot lovski čuvaj ustrelil lovskega čuvaja Petra Kuharja z lovskimi šibrami v desno stegno, mu prebil dve žili, tako da je 27. januarja umrl, ker mu je prizadejal iz malomarnosti telesno poškodbo za katero je poškodovanec umrl; zakrivil je s tem prestopek po § 152. k. z. in se obsodi na 5 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. Pač sodni anali naših krajev še niso zabeležili sodne kazenske razprave tako visoko v planinah okoli 1700 pod Krvavcem. Zadeva sama se je pred sodiščem vlekla nad poldrugo leto.
Sodnik-poedinec g. Jerman se je odločil, da dožene stvar kar na licu mesta visoko v planinah med skalami.

V soboto zjutraj so krenili iz Ljubljane sodnik g. Jerman, državni tožilec dr. Felacher in zastopnik zasebne udeleženke dr. Ženko z vlakom do Kranja. Tu so poiskali še zapisnikarja dr. Aljančiča, ki se je moral za to nenavadno razpravo preskrbeti s črnilom, raznimi rekviziti in tudi z desko, da je mogel na Pokovžu vršiti svojo dolžnost.
Z avtotaksijem so iz Kranja odrinili na Visoko, od tam pa do mične vasice Grad, kjer so pustili avtomobil in vzeli pot pod noge. Šli so po gozdnih stezah čez Sv. Ambrož.
Razprava je bila določena za 11. uro dopoldne. Toda pot je bila naporna in dolga. Ljudje so jim sicer pravili, da bodo kmalu na Pokovžu, toda iz pol ure so ratale ure. Hodili so po pravih gamzovih stezicah. Naposled so trčili skupaj s povabljenimi pričami in obtožencem. Ti so jim pomagali prekobaliti nevarne točke gamzovih stez. Naposled so ob 14.30 dospeli na kraj, kjer se je decembra 1930 pripetila nesreča, ko je lovski čuvaj obstrelil svojega zapriseženega tovariša.

Lovski čuvaj Janez Uršič je bil že enkrat pred sodnikom-poedincem. Obsojen je bil 21. septembra lani na 8 mesecev zapora, pogojno na 2 leti. Uršič in državni tožilec pa sta se pritožila zaradi previsoke kazni. Višje deželno sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodniku v nadaljnjo razpravljanje. Dejanski stan vsega kazenskega procesa je kratko ta-le:
Zapriseženi lovski čuvaj Peter Kuhar je 13. decembra predlanskim sledil divjačino v revirju na Pokovžu, ki mu je bil od lastnika lova odkazan v nadzorstvo. Prišel pa je čez mejo v sosedni Soosov revir. Tam je bil od zadaj ustreljen v desno stegno s šibrami. Ker so bile težje poškodbe, se je napotil čez dva dni v ljubljansko bolnico. Tu je 27. januarja umrl na izkrvavitvi.
Obtoženi lovski čuvaj Uršič se je zagovarjal s silobranom, češ, da ga je hotel ta ustreliti, smatral ga je za divjega lovca. V Soosovem revirju sta se namreč takrat nahajala Janez Uršič in njegov brat Lojze. Oba sta čula dva strela in sta začela zasledovati, ker sta menila, da je streljal kak divji lovec. Janez Uršič je zapazil Kuharja, ki se je skril za grm. Sam se je zavaroval za večjo smreko in nato ustrelil proti Kuharju. Zaklical mu je še poprej: s puško proč!« — Sodišče pa je prišlo do sklepa, da ni šlo za silobran, ker je bil Kuhar ranjen od zadaj, marveč za prestopek telesne poškodbe iz malomarnosti.
Razprava na Pokovžu je trajala od 14.30 do 18. Zapisnikar dr. Aljančič je imel dokaj mučno delo, kajti pisal je protokol na »dilci«. Sodna komisija je potem krenila nazaj in je prispela okoli polnoči v Ljubljano.

Jutro, 11. september 1932


 

eXTReMe Tracker