Delo, Šport: ... Pridobila najvišji mednarodni naziv

Bojan Pograjc, za katerega je bila plačnik francoska ambasada in Janez Leveč, za katerega je tečajnino primaknila komisija za alpinizem PZS, sta med 26. julijem in 7. avgustom pridobila najvišji mednarodni naziv ENSA (Ecole National d'Ski et d'Alpinisme) v Chamonixu.
Šolanje (po temeljitem preskusu v suhi skali in ledu) je temeljilo v glavnem na plezanju s profesorjem-gorskim vodnikom ENSA. Vztrajajo namreč pri tem, da udeleženci tovrstnih akcij že obvladajo vso potrebno tehniko, njih znanje torej le izpolnjujejo v konkretnih plezalskih in vodniških (diplomanti te akcije morajo obvladati tudi vodenje v plezalnih smereh do vključno IV. stopnje) situacijah.
Plezali so v glavnem smeri ocenjene (mestoma) do VII v skali ter IV v ledu in to v kar se da različnih območjih, od granitnih do apnenčastih. Tako sta ponovila smer Parat-Seigneur v SV steni Aig. de Praz-Torent (2473 m) v Aiguilles Rouges, opravila prečenje grebena Ecandies v skupini d'Orny et d'Ar-pette, ozebnik Copt s kombinacijo s prečenjem levega dela Aig. Dorees preko Aig. Javelle, smer Vipere au pied v plezališču Barberine, smer Eclipse v plezališču La Maladiere, Le diedre central v SV steni Plateau inferieur Aig. d'Argentiere in Levo smer v V steni La Pyramide d'Argentiere. V edinem prostem koncu tedna pa sta sama preplazala še Gabarroujev ozebnik v Mt. Blanc duTaculu.

Iz apnenca še v granit
Pejonasa wall v Val di Melu - Člani AK Vertikala v granitnih stenah Italije in Švice
Matjaž Jamnik in Miha Kajzelj (AK Vertikala) sta obiskala Val di Melo. Plezala sta smer Pejonasa wall v JV steni Prezipizio degli Asteroidi, ki je bila splezana leta 1988. Vstopila sta 31. julija ob 12. uri, izstopila pa naslednji dan ob 19. — skupaj 20 ur plezanja.
En raztežaj je popolnoma tehničen, v več raztežajih pa sta si mestoma pomagala s tehniko. Vseeno pa pravita, da gre za pretežno prosto plezanje. Smer je praktično neopremljena, saj so v njej le štirje svedrovci na prvih štirih stojiščih in trije klini. S seboj sta vzela dva kompleta friendov in zatičev ter malo klinov, kar je popolnoma zadostovalo. Še ocena; VII, A2. Smer je visoka 500 m, dolga pa 620 m.
Kajzelj pravi, da je Val di Melo sijajno plezalsko področje. Nudi smeri, dolge od 20 do 900 metrov. V marsikateri smeri gre za zelo zahtevno plezanje po gladkih, položnih ploščah, ki jih iz naših plezališč in sten nismo vajeni. Najdaljše smeri pa se plezajo po pet dni, vsebujejo dosti tehnike in spominjajo na vzpone v El Capitanu.
Njuna klubska tovariša Mare Vrevc in Miha Vreča pa sta prišla v Val di Melo že 22. julija. Začela sta s smerjo Albero del-le Pere v Le Dimore Degli Dei (VI, 250 m). Gre za plezanje na trenje po položnih ploščah. Naslednji dan sta odšla v steno Precipizio degli Asteroidi. V spodnjem delu sta plezala Piedi di Piombo (VII+, VII-/VI-I-, 210 m). Vreča pravi, da je bilo nekaj korakov res svinčenih. Zgoraj pa sta plezala Occeano irrazionate (VII-/V-VI+, 400 m). Gre za lepo plezanje po počeh. 25. 7. sta v steni Le Dimore Degli Dei preplezala kombinacijo smeri II Risveglio di Kundalini (VII-) in Cochise (VII-, VI+/V). Dolžina kombinacije je 300 metrov. Popoldne sta preplezala še Luna nascente (VII, VII-/V-VI+, 330 m) v Scoglio delte Metamorfozi. To je ena od klasičnih smeri v Melu in slovi po izredno lepem opornem plezanju po počeh.
Nato sta odšla v Švico in v Piz Badilu splezala smer Another Day in Paradise (VII, VII-/ V-VI+, 700 m). V smeri je kar 120 svedrovcev, kljub tem pa so ponekod tudi 10 metrov narazen. Zaradi opremljenosti je smer močno popularna, njen potek pa ni najbolj logičen, saj se iz razčlemb umika v plošče. Skala je odlična in bolj hrapava kot v Melu.
Na koncu sta odšla na prelaz Furka, v steno Graue wand. Prve smeri v tej smeri so nastale v šestdesetih letih. V zadnjih letih pa so veliko novih smeri naredili M. Schell in brata Remy. Smeri bratov Remy so bolje opremljene kot Schellove. 29. 7. sta preplezala Remyjevo smer Conqest (VIII, VII+/V-VI+, 360 m ). Smer sta splezala na pogled, najtežji raztežaj pa poteka po počeh.

MIHA PETERNEL

Nov vodnik: Razširjena slovenska planinska pot
Avtor Jože Dobnik - Le vsak deseti izmed tistih, ki gredo po SPP, tudi po njenem dodatku
»Ne le poti Triglavskega pogorja, ves slovenski planinski svet je vreden obiska in pozornosti slehernega pravega ljubitelja narave in planinskega sveta«, je v uvodniku planinskega vodnika »Razširjena slovenska planinska pot« Jožeta Dobnika zapisal načelnik Komisije za pota PZS Tone Tomše.
Zdi se neverjetno, pa je vendarle res: točna kronologija nastajanja Razširjene slovenske planinske poti še ni povsem pojasnjena. Avtor novega vodnika je v poročilu UO PZS za izredno skupščino, ki je bila 27. januarja 1963, sicer zasledil predlog za uvedbo »Transverzale II«, sestavljene iz predpisanega in poljudnega dela, toda v poročilu, ki je bilo objavljeno v Planinskem vestniku 1963 na str. 184 ni nič o rezultatih pobude (tudi za to je — kot za SPP - dal pobudo Ivan Šumljak). Prvo uradno objavo je v P V zaslediti šele tri leta kasneje. In iz njega je razbrati, da je bila RSPP verjetno »ustoličena« šele konec leta 1965.
Od oblikovanja Slovenske planinske poti 1953 (naša »Transverzala« je menda prva sploh med tovrstnimi potmi na svetu) in Razširjene slovenske planinske poti 1965/66 se je v našem gorskem svetu marsikaj spremenilo, zlasti v sredogorju. Zgradili so nove postojanke in ceste ter nadelali precej poti, sprostilo se je gibanje v obmejnem pasu ... Vzrokov za nova pravila je bilo torej kar dovolj.
Komisija za pota PZS je na podlagi daljše javne razprave pripravila predlog 35 kontrolnih točk razširjene poti. Pri tem je upoštevala, naj bodo le-te razporejene po vsej Sloveniji in da niso »preblizu« točkam transverzalne poti št. 1 (SPP). Sklep o novem definiranju Razširjene slovenske planinske poti (RSPP) je sprejel UO PZS 5. oktobra 1991.
V novem vodniku pa niso le novosti oziroma spremembe, temveč je sploh prvi, ki tako kompleksno obravnava RSPP.
Jože Dobnik, znan že po več podobnih delih (še posebej lepo sprejet je bil njegov Vodnik po planinskih postojankah), se ga je lotil pravzaprav šele spomladi 1992 (vzporedno z začetkom priprav na novi vodnik za SP, ki bo šel tudi kmalu v tiskarno). Čeprav je opise zastavil bolj na široko, ga je pozimi 1992/93 že dokončal. In po pregledih, pri katerem je sodeloval prenekateri poznavalec našega planinskega sveta, kot lektorica pa Darinka Petkovšek, ga je prevzel še urednik Ciril Velkovrh. Vključene so bile nekatere risbe Toneta Rojca, zemljevide je pripravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo ... Se pred koncem, julija je bil vodnik, ki ima založniško številko 125, že naprodaj (po 1200 SIT).
Doslej je veljalo, da je le vsak deseti, ki se je odločil za Slovensko planinsko pot, hodil tudi po »Razširjeni«. Novi vodnik, ki dokaj podrobno predstavlja kar 39 območij (4 točke so namreč še alternativne) širom po Sloveniji, bo ta delež prejkone hitro spremenil. Vodnik, ki začenja z opisom (Kobariškega) Stola, zaključuje pa ga predstavitev Trstelja, bo prenekaterega speljal (tudi) na RSPP.

FRANCI SAVENC

Planinska koledarja '94
Planinska založba PZS je tudi letos že sredi poletja pričela s prodajo stenskih koledarjev, da jih je mogoče pravočasno opremiti s »firmami«, razposlati po svetu ... Tako kot doslej sta koledarja dva in različnih velikosti, le povsem alpinistično-plezalskega tokrat ni.
»Slovenska planinska pot« je pokončen koledar velikosti 34 cm x 27 cm s petcentimetrskim robom za natis firme. Na njem je 13 velikih in 12 malih fotografij s Slovenske planinske poti od Maribora do morja. Dopolnilni motivi so iz živalskega in rastlinskega sveta, nekaj pa tudi reprodukcij starih razglednic. Cena koledarja je 450 SIT.
Koledar »Na sončni strani Alp« pa je ležečega formata (47 cmx34 cm + 5 cm) in posvečen biserom naših Alp, ki so stran od glavnih planinskih poti. Cena tega koledarja je 500 SIT.
Koledarje je torej že mogoče kupiti ali pa se domeniti za pravočasen do tisk firme ipd. Cene veljajo za sedaj (ob 5% prometnem davku) le do 6. septembra, so pa predvideni tudi popusti: 10% za nakup 20-100 izvodov, 15% za 101-300 izvodov in 20% za 301-1000. Ob še večjem naročilu pa je — ob 20% popustu - dotisk firme zastonj. Za vse te, ki bodo razen tega račune poravnali do 6. septembra, pa je predviden še 5% dodaten popust.
Koledarje je mogoče naročiti pri Planinski zvezi Slovenije, 61101 Ljubljana, Dvoržakova 9, tel.(061)312-553ali315-493,fax pa 122-140. (F. S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Jezerjani v Engadinu
Člani AO Jezersko že več ko 15 let načrtno obiskujejo evropske gore. Za letos so si izbrali Engadin, skupino gora okoli Bernine. 20. julija je osmerica postavila tabor v Pontresini pri Saint Moritzu. Naslednji dan so s prvo žičnico že odšli na Diavolezzo (2937 m) in se kljub oblačnemu vremenu povzpeli na Piz Pal (3882 m): Metoda Karničar, Primož Muri, Janko Rebolj, Barbara Šavs in Polona Virnik ter Janez Krč in Luka ter Drejc Karničar, ki so z vrha tudi smučali. Mikala jih je sicer severna stena, toda zaradi megle so se morah zadovoljiti z uhojeno potjo: po vzhodnem grebenu do sedla (250 m, S4, izpostavljen in dokaj strm greben z naklonino približno 50°), potem pa po severnem pobočju (S3) in z nekaj »manevri« med seraki skoraj do žičnice. Višinska razlika je 1000 m.
Po dnevu počitka v slabem vremenu so jih naposled pozdravile zvezde, ko so ob 3. uri zapustili tabor. Z dnevom so bili že pri koči Bovall, prečili ledenik Morteratsch, se spustih nekaj sto metrov navzdol (s tem so se izognili nevarnim »razbitinam« zgornjega dela ledenika) in se začeli vzpenjati po grebenu Fortezza. 200 m skale z oceno III/II je bilo s smučmi na ramenih navzgor, še posebej pa potem v vijugah navzdol, ravno prav »zanimiva« tura. Toda ne še dovolj za tisti dan! Ker je bila Bernaina predaleč, so se odločili za Bellavisto (3892 m). Drejc, Metod in Luka Karničar ter Muri so že ob 11. uri stali na tej gori. Potem pa - vseh pet - po severnem pobočju dobrih tisoč (višinskih) metrov v prijetnem vijuganju navzdol.

(F. S.)

Vzponi v Dolomitih
Zadnji teden julija sta obiskala Dolomite Samo Gostič in Miro Masnoglav. V Torre Trieste sta na pogled ponovila smer Cassin-Ratti. Prosta ponovitev originalne smeri je ocenjena VII+, vendar pa sta plezala manjšo varianto, tako da svoj vzpon ocenjujeta VII/VI, 700 metrov. Dva dni kasneje pa sta plezala v 500 metrov visoki JJZ steni Torre Venezia. Spodnji del stene sta preplezala po smeri Ratti-Panzeri (V+), zgodnjega pa po Diretissimi Mauro-Minuzzo. Ta smer je bila preplezana leta 1968. Do stika z Rattijevo sta prva plezalca preplezala tri tehnične raztežaje, nad njo pa še tri. Gostič in Masnoglav sta skušala zgornji del ponoviti prosto. Prvi tehnični raztezaj sta ocenila VII, drugega VIII (Gostič je oba splezal na pogled), v tretjem pa sta si morala pomagati s klini (AO). Smer je nagosto nabita s starimi klini in svedrovci.
V istem obdobju so bili v Dolomitih tudi člani AO Trbovlje. Dušan Košir, Miran Kokole in Dani Pemuš (AO Kranj) so v 1. stolpu Sella preplezali Južni steber in Zahodni raz. Košir in Kokole sta v Rottwandu (skupina Rosengarten) preplezala smer Eisensteck (VI. 350 m) ter Dibonovo z varianto (V+/III-IV). Za konec pa sta v 1. stolpu v Selli preplezala še Schoberja in Trenkerjevo poč.
V Dolomitih pa so plezali tudi člani AO Kranj. Franci Markič, Janja Merljak. Tone Štern in Alenka Jerala so v Tofani di Rozes preplezali smer Pampanin-Alvera (+, IV, 400 m). Tone Štern pa je z Alenko Jerala prosto ponovil Vinatzerja v Piz Ciavezes.

(M. P.)

Prosta ponovitev celotne Bergantove v Triglavu
Janez Jeglič (AO Domžale, Aesse Italija) in Miha Praprotnik (AO Matica) sta 4. avgusta prosto preplezala Spominsko smer Boruta Berganta v Triglavu. Ključni raztežaj, ki ga nekateri ocenjujejo s 7b, drugi 7b+, je kot prvi v navezi plezal Jeglič. Spodaj je smer dobro opremljena, nad polico, kjer original zavije levo, večina ponavljalcev pa desno v Helbo, pa ni sledov ponavljalcev (eno redkih ponovitev originala so pred nekaj zimami opravili Prezelj, Wiegele in Juhant). Zato Jeglič opozarja plezalce, ki so smer ponavljali, da k njej spadata še dva raztežaja z oceno VI+ in en V. Nazaj pod steno sta se spustila po Helbi.
V plezališčih je Jeglič preplezal tele reči: v Retovju Brdavsa (8a/8a+) in Via Mala (7c+); v Ospu je brez varovanja soliral Jonatana Livingstona (VII+/VIII-), v spodnji stenici Vipavske Bele pa tudi brez varovanja Opičje norčije (VII+), Poltrono expres (VII+), Hare Krišna (VIII) in Sužnjo Dinozavra (VIU+/LX-).

(A. B.)

Nova smer v Loški steni
Štefan Mlinaric in Bojan Počkar (AO Železničar) sta v soboto 31. julija preplezala novo smer v dolini Koritnici in sicer v severni steni Plešivca (2185 m). Plešivec je prvi vrh v grebenu Loške stene (šteto s severovzhoda). Doslej je bila v njem le ena smer, Lepotička; leta 1983 sta jo splezala Rado Fabjan in Igor Škamperle. Nova se imenuje Ilirska in gre ves čas levo od Lepotičke. Vstopi približno petindvajset metrov levo od nje in je težka predvsem spodaj. Skala je zelo čvrsta in kompaktna, ploščata, tako da se niti klinov ne da kaj prida zabijati. Plošče so prekinjene s posameznimi tankimi počmi, po katerih sta iskala prehode. Prvi štirje raztežaji so najtežji: VII-, VI+, VII-, VII; naslednji štirje so med II in IV, zadnji pa je V. Oba sta plezala prosto in sta vse raztežaje preplezala v prvem poskusu, brez predhodnega opremljanja smeri. V smeri sta pustila en klin. Ocenila sta jo VII—, visoka je tristo metrov, plezala pa sta dobrih pet ur.
Počkar pravi, da je v steni še precej možnosti za nove in predvsem težke smeri. Skala je kompaktna in stena zelo strma. Včasih je treba pet ali deset metrov splezati brez klina, ker ga ni kam zabiti. Poči so, za frende in zatiče pa niso idealne.

ALEŠ BJELČEVIČ

Vzponi članov AO Kranj
Kranjčani so julija plezali v Dolomitih, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah in tudi v Karavankah. Matej Kranjc in Aleš Ekar sta 3. in 4. 7. v Picolissimi preplezala Casinovo, v Veliki Cini pa Comici-Dimaijevo. Andrej Prinčič, Andrej Zidar, Janja Merlak in Franci Markič so 4. 7. plezali Šimenc-Škarjevo v Dolgem hrbtu, Robi Črnelj in Tomaž Strupi pa istega dne Raz Jalovca. Viktor Relja in Suzana Gorjup sta 10. 7. v Beli peči ponovila Fazanovo (VI-, Al), Primož Švigelj in Tone Štern 17. 7. Direktno v Rušici, Švigelj in Stane Horvat pa Jennino poč v Košutnikovem turnu; Andrej Prinčič in Darja Zaplotnik Lahovo v Vežici in Robi Čermelj ter Tomaž Strupi JLA v Šitah. Boštjan Madelj in Simon Koželj sta 24. 7. ponovila Gobo v Ospu, v Košutnikovem turnu pa 22. 7. Iztok Tomazin in Matej Kranjc smer Wubi (VI-, 200 m), Viktor Relja in Suzana Gorjup pa dva dni pozneje Gamsenweg (V, 230 m). Andrej Prinčič in Darja Zaplotnik sta bila 24. 7. v Zajedi Pelca nad Klonicami (V1-/V, 400 m), 28. 7. pa v Pripravniški v Beli peči (V/IV, 100 m), Andrej Prinčič in Aleš Ekar pa sta ponovila Guštersko v Beli peči, Ekar prosto (VI/V+).

(A. B.)