Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 06.09.1993

Delo, Šport: ... Dobri rezultati naših plezalcev v Bolgariji

Na četrti tekmi za svetovni pokal je bila Metka Lukančič 11., Matej Mejovšek 15. in Aljoša Grom 17. — Najboljši ekipni dosežek do zdaj
Četrta letošnja tekma za svetovni pokal je bila od 27. do 29. avgusta v Albeni v Bolgariji. Tekme so se udeležili štirje člani naše A reprezentance, za katere je selektor Bojan Leskošek ocenil, da lahko dosežejo vidnejše uvrstitve: Metka Lukančič, Aljoša Grom, Vili Guček in Matej Mejovšek.
Na tekmovanju je nastopilo skupno manj tekmovalcev kot ponavadi na zahodnoevropskih tekmah, 24 deklet in 62 fantov, vendar so od najboljših desetih v skupni uvrstitvi letošnjega pokala manjkala le dva fanta in tri dekleta: F. Lagrand in Y. Hiravma ter I. Patissier, M. Uhden in Iovane. Prvi tekmovalni dan so v četrtfinalu nastopile samo ženske. Metka Lukančič je z delitvijo 14. mesta prišla v polfinale, kjer pa je bila uspešnejša in na koncu zasedla 11. mesto. Pri tem je npr. prehitela Felicity Butler (7. v trenutni svetovni pokalni razvrstitvi) in Iwono Gronkiewicz (trenutno 12. v pokalu). To je do zdaj njeno najboljše mesto na velikih svetovnih tekmo-vanjih in prva uvrstitev v polfinale na tekmah svetovnega pokala, obenem pa slovenska druga najboljša ženska uvrstitev po sedmem mestu Mirande Ortar leta 1990 na Dunaju. Drugi dan je bilo poleg ženskega polfinala tudi moško četrtfinalno tekmovanje, kot ponavadi v dveh smereh podobnih težav. V prvi smeri je Vili Guček s 15. mestom za malo zgrešil uvrstitev v polfinale in na koncu prišel na 29 —30. mesto. V drugi smeri sta tekmovala Grom in Mejovšek. Grom je plezal zelo dobro in kot prvi od petih priplezal na vrh smeri, s čimer je prehitel celo poznejšega zmagovalca Francoza Françoisa Petita. Kaže, da je premagal krizo, ki se je začela po koncu lanske sezone, ko je bil, po poškodbi Tadeja Slabeta, naš najboljši tekmovalec. Tudi Matej Mejovšek se je s 7. mestom v četrtfinalu zanesljivo uvrstil v polfinale. V njem je nastopilo 26 tekmovalcev. Mejovšek in Grom sta bila tudi drugič zelo dobra: Mejovšek je bil na koncu 15, Grom pa 17, s čimer sta prehitela npr. Bena Moona in Severina Scasso. Za oba je to najboljša uvrstitev na tekmah svetovnega pokala do zdaj. Z novo osvojenimi točkami je Mejovšek v skupni začasni uvrstitvi svetovnega pokala 30., Grom 38. in Guček 45. - 47.
Nastop v Bolgariji je bil naš najboljši ekipni nastop na velikih tekmovanjih, ker so vsi osvojili točke svetovnega pokala. Metka Lukančič je z enajstim mestom še bliže svetovnemu vrhu, Aljoša Grom je verjetno iz krize, ki sicer ni bila kondicijsko osnovana, po lanski slabi formi pa se je potrdil tudi Mejovšek. Reprezentanca in selektor se za finančno in organizacijsko pomoč zahvaljujeta Planinski zvezi Slovenije.
Rezultati — ženske: 1. Robyn Erbesfield (ZDA), 2. Susi Good (Švica), 3. Nanette Raybaud (F), 4. Liv Sanzos (F), 5. Elena Ovčinikova (Rusija), 6. Nathalie Richjer (F)... 11. Metka Lukančič; moški: 1. Francois Petit (F), 2. François Lombard (F), 3. Fabian Mazuer (F), 4. Alberto Gnerro (Ita), 5. Ian Vickers (GBR), 6. Elie Chevieux (Švica)... 15. Matej Mejovšek17. Aljoša Grom... 29. Vili Guček (mesto je delil z znanim alpinistom, avtorjem Ribe in drugih ekstremnih smeri v Marmoladi in drugih stenah, 41-letnim Igorjem Kollerjem).
Razvrstitev v svetovnem pokalu: ženske: 1. Susi Good, 2. Robyn Erbesfield, 3. Nanete Reybaud, 4. Elena Ovčinikova, 5. Isabelle Patissier (F),... 22. Metka Lukančič; moški: 1. François Lagrand (F), 2. François Petit, 3. Severino Scassa (Ita), 4. Yuji Hirayaama (Jap), 5. Luca Zardini (Ita),... 30. Matej Mejovšek,... 38. Aljoša Grom... 45. (deli) Vili Guček.

ALEŠ BJELČEVIČ, BOJAN LESKOŠEK


Le trije alpinisti na petih najvišjih
Kot je znano, se je Viki Grošelj 13. junija letos - z Zvonkom Požgajem, Stipetom Božičem ter Carlosom Carsoliom — povzpel na drugi najvišji vrh sveta, 8611 m visoki Čogori, bolj znan kot K2. To je bil že deseti Grošljev osemtisočak in za uresničitev njegovega projekta »8000+«, mu ostajajo le še štirje: Nanga Parbat, Hidden Peak, Anapurna in Daulagiri.
Manj pa je znano, da je Viki Grošelj poleg Messnerja in pokojnega Kukuczke, ki sta opravila že z vsemi štirinajstimi, kot kaže, edini (zadnjih podatkov še nimamo), ki se je povzpel na vseh pet najvišjih, na Everest, K2, Kangčendzengo, Lotse in Makalu.
• 10. oktobra 1975 se je povzpel na 8463 m visoki Makalu - prvenstvena smer, prva v južni steni.
• 4. maja 1984 je bil z Božičem na Manasluju (8163 m) - spet prek južne stene, brez dodatnega kisika, prva ponovitev Južnotirolske smeri.
• 28. julija 1986 se je po Klasični smeri povzpel na 8047 m visoki Broad peak, tudi brez dodatnega kisika. 4. avgusta istega leta (na isti odpravi, ki jo je tudi vodil) je bil na enak način še na Gašerbrumu 2 (8035 m).
• 1988 je bil član slovenske odprave v Tibet, ki je imela cilj vzpon na Čo Oju prek do tedaj še deviške severne stene. Na vrhu je bil 5. oktobra, spet brez dodatnega kisika.
• Brez kisika je bil tudi na Lotseju, kot prvi Slovenec, 30. aprila 1989, po Klasični smeri iz Zahodne globeli. Nekaj dni kasneje, 10. maja je bil še na najvišjem vrhu sveta Everestu. Jeseni, 20. oktobra istega leta pa še na Šiša Pangmi (8046 m) - prek južne stene, po prvenstveni varianti, brez kisika. V razmaku komaj leto dni torej kar na štirih osemtisočakih.
• Predlani 1. maja pa je bil še na tretji najvišji gori sveta Kangčendzengi, po Klasični smeri ter z dodatnim kisikom in spet (bil je to njun že četrti skupni osemtisočak) s Stipetom Božičem.
• Letos pa še na K2. Pri realizaciji zadnje akcije, katere generalni sponzor je bil SMELT International (ob 30-letnici podjetja), so ga podprli Loterija Slovenije, Kolinska, Zavarovalnica Slovenica, Porenta iz Škofje Loke, nemško podjetje VAUDE in še nekateri donatoriji iz domovine in tujine.

FRANCI SAVENC

Izlet na Säuleck
Komisija za mednarodne stike Planinske zveze Slovenije prireja v soboto, 18. t. m. planinski izlet na 3085 m visoki Säuleck, vrh, ki spada v »Pot prijateljstva«. Odhod bo ob 5. uri izpred Doma slovenskih planincev Zlatorog na Dvoržakovi 9 v Ljubljani, povratek pa v večernih urah. Prijave z vplačili sprejema pisarna PZS (312-553, 315-493) do zasedbe mest.

Predavanja V. Grošlja
Viki Grošelj je za prihajajočo sezono pripravil novo predavanje in sicer o odpravi na drugo najvišjo goro sveta K2. Pripravljeni pa ima še dve predavanji »Desetkrat 8000« in na »Najvišjih vrhovih celin«. Informacije in dogovor: 061/52-004.

Tečaj v Manangu odpovedan
Nepalska planinska organizacija (Nepal Mountaineering Association) je zaprosila Planinsko zvezo Slovenije, naj »z razumevanjem sprejme njihovo željo, da letos ne bi izpeljali tečaja za gorske vodnike...« Po pogostem menjavanju vodstva in dobro leto trajajočem brezvladju so se sicer spet organizirali (novi predsednik je Dawa Norbu Sherpa), tečaja pa v tako kratkem času ne morejo več organizirati.
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je sporočilo seveda upoštevala. Ekipa inštruktorjev, ki je bila predvidena za letošnji tečaj, naj bi tako vodila tečaj v letu 1994, ki ima sedaj tudi možnost, da dodela učbenik in poskrbi ev. še za njegov dokončen natis.

F. S.

Spominski tabor v Zadnjici
Soški AO tudi letos organizira plezalni tabor v spomin Marka Kogoja in (od letos) Zorana Škrta. Začel se bo v petek 10. t. m. zvečer pri rampi v Zadnjici. Nekaj vodniške literature bo na voljo na taboru (Vršac, Ozebnik, severna stena Planje), skice za druge stene pa si plezalci lahko poiščejo sami: južna stena Planje je popisana v novejših Alpinističnih razgledih, za Zadnjo Trento pa je pred leti izšel vodnik. Pa tudi Vršac, Ozebnik in Planja se dobijo v starejših Alpinističnih razgledih.

AB

Spremenjeni kriteriji
Skupina za kategorizacijo pri Komisiji za alpinizem PZS sporoča alpinistom, da bo letos kategorizacijsko leto do 30. novembra. Spremenjeni kriteriji, ki bodo veljali že za to sezono, bodo čim prej poslani na alpinistične in plezalne odseke in klube.

Obnovili planinsko pot
KRANJ - Markacisti kranjskega planinskega društva so te dni povsem obnovili pot čez Taško, to je najbolj zahteven del planinske poti iz doline Kokre do Cojzove koče na Kokrškem sedlu. Speljana je namreč čez skoraj 200 metrov visok skalni prag, kjer je bilo treba nevarna mesta zavarovati z jekleno vrvjo in lesenimi stopnicami. Ker je zob časa varovalne naprave in celotno pot čez Taško močno načel, so jo pred leti opustili in namesto nje speljali novo nekoliko daljšo pot po hudourniški grapi in lovski stezi. Obnovljena pot je zavarovana s skoraj 200 metri jeklene vrvi in 80 klini, na nekaterih mestih pa so lesene lestve, tako da je spet taka, kot je bila pred drugo svetovno vojno.
Obnova poti čez Taško je že tretja večja delovna akcija markacistov PD Kranj pod vodstvom prizadevnega Rudija Lanca. Pred tem so naredili novo pot, s katero so povezali oba vrhova Kočne, v sodelovanju s savinjskimi planinci pa so obnovili pot na Koroško Rinko.

L. S.

Plezalni vodnik po zaledenelih slapovih
V pripravi je nov vodnik po zaledenelih slapovih. Edini tovrstni vodniček pri nas je izšel leta 1987. Od takrat je bilo preplezanih veliko novih slapov, zato sta se Gregor Kresal in Simon Slejko odločila, da napišeta novega. Pripročata se za vse informacije o preplezanih slapovih (opise, skice ipd.). Vse, ki imajo kakršnekoli podatke, prosita, da jih pošljejo:
- za območje Julijskih Alp na naslov Gregor Kresal, Brodarjev trg 7, Ljubljana;
- za območje Kamniških Alp in Karavank pa na naslov Slejko Simon, Proletarska 2, Ljubljana. Za vse informacije se že vnaprej zahvaljujeta.

(MP)

ALPINISTIČNE NOVICE

Bebi papa v Jalovcu
Smer Bebi papa v S steni Jalovca (poteka med Razom in Lovšetovim žlamborjem) sta leta 1989 preplezala Marko Belingar in Jože Hartman. Ocenila sta jo  z VI-/V, 300 m. Prvo ponovitev sta 17. 7. opravila Belingar in Tomaž Erpič (PK Alp Sport). Celo smer razen petmetrske strehe sta zmogla prosto in jo ocenila VI+. A2/VI. 31. 7. pa sta Matjaž Erpič in Marjan Zver opravila 2.P. Matjaž Erpič je smer preplezal popolnoma prosto. Streho je ocenil VII-. Ocene po raztežajih so VI+/V+, VI-, V+, VII-, M. V smeri je 15 klinov, ponavljalci pa potrebujejo še 3—4 zatiče in dva večja frienda, T. Erpič je s Sašo Cecič (AAO) plezal Direktno v Štajerski Rinki, s Tomažem Vrbincem in Matjažem Grumom Direktno v Špiku, in z Grumom Raz Jalovca.
Matjaž Erpič in Alenka Šenk (AAO) sta ponovila Direktno v Štajerski Rinki, Direktno v Špiku, Raz Jalovca in Kovinarsko v Mojstrovki. M. Erpič in Tomaž Vrbinc sta splezala Dularjevo zajedo v Jalovcu (Erpič prosto).
Matjaž Erpič je z Belingerjem prosto ponovil JLA v Šitah in Puntarsko v Vršacu.
Brata Erpiča pa sta prosto ponovila tudi Varianto v Travniku.

(M. P.)

V Julijcih in Civetti
Bojan Počkar in Tanja Rajgelj sta 13. 8. v južni steni Planje ponovila Zajedo hrepenenja (VII/VII-, 250 m). Oba sta plezala z rdečo piko (Počkar je smer poznal že od prej, saj jo je plezal leta 1986 s Kalanom). Verjetno je bila to šele tretja ponovitev. Smer je bolj malo opremljena, v njej so tri slabe lesene zagozde, en svedrovec in trije klini. Varovanje se lahko uredi z zatiči in friendi. Sicer pa je zelo lepa, izpostavljena, pa tudi atletska.
Filip Bence in Janez Primožič sta 31.7. opravila drugo ponovitev smeri Beg v večnost v Malem Koritniškem Mangartu. Plezala sta devet ur. Dober teden dni kasneje pa sta splezala še Peternelovo v Triglavu.
Slavko Rožič in Janez Primožič sta v Civetti, točneje v Punti Tissi, preplezala znano smer Philipp-Flamm (VI, 900 m). Čeprav sta imela v zadnjih raztežajih težave z vodo, sta smer preplezala v desetih urah.

(M. P.)

V naših hribih
Tone Šten je s Filipom Vodnikom preplezal Zahodno zajedo v Triglavu, z Darjo Zaplotnik pa Zajedo Šit. Dušan Košir in Miran Kokole sta v Triglavu ponovila Raz mojstranških veveric v Sfingi. Matjaž Kandus in Tomaž Pokrivač sta preplezala Aschenbrennerja v Travniku.
Člani AO Nova Gorica so v naših hribih preplezali vrsto smeri. Rot in Ipavec sta v Plešivcu splezala Lepotičko (V/AO), v Rušici pa Ago. Ipavec je s Fonom (Soški AO) ponovil Huljevo, z Mežnarjem (Soški AO) pa Puntarsko v Vršacu. Rot in Kosca sta plezala Velikonočno v Mangartskih Vršičih, Rot in Brtuž pa Zupana v Koglu. Zlatko Koren je s Petrom Podgornikom splezal Korito s Cerkovnikovim stebrom v Krnu (WV-VI, 800 m), v Jerebici Sivi ideal, z Markom Likarjem pa Hudičev steber v Prisojniku.
Kolavčič je s Krašanom splezal Trmaste kamine v Nad šitom glavi, s Štefančičem Bernard — Kristan v Mali Mojstrovki, vsi trije pa so ponovili Kamenkov kamin v Nad šitom glavi. Zavrtanik, Vuk sta plezala Grintovčev steber (Bratuž pa ga je soliral) in Košutovo, Štefančič in Kolavčič pa prav tako v Grintovcu Zgrešeno s Tomaževim stebrom in zajedo Ekar - Jamnik v Dolški škrbini.
Novogoričani so plezali tudi v Karnijskih Alpah. Kolavčič je z italijanskim soplezalcem splezal Smer po kaminih v Monte Peralba (V+, 300 m), Peter in Slavka Podgomik ter Zlatko Koren in Peter Štefančič pa so na prelazu Plocken preplezali smer De Rovere - Mazzilis (VII-/V-I-, 250 m). (M. P.)

Proste ponovitve iz naših sten
Predzadnji avgustovski konec tedna sta Tomaž Jakofčič in Vlado Jurekovič (oba Akademski AO) opravila (verjetno drugo) ponovitev Rusalke v Štajerski Rinki (VII+/VI). Smer sta preplezala do gredine, po kateri se pogosto izstopa iz smeri v tem delu stene (Rusalka poteka levo od Direktne). Po skici sodeč pa so nad gredino le še trije nekoliko lažji raztežaji. Nekaj raztežajev se jima je zdelo zelo krušljivih, prehod čez streho pa veličasten. Plezala sta 7 ur, v smeri pa sta našla 6 klinov.
V začetku avgusta sta ista plezalca ponovila Steber spominov v Ospu (VIII/VIII-, VII). Najtežji raztežaj sta splezala z rdečo piko, drugo pa na pogled.
Tomaž Jakofčič pa je z Alenko Jerala prosto ponovil kombinacijo Pasje smeri in Zajede usmiljenja v Vežici (VIII/VI-I-).
Zala Žaže in Sašo Prosenjak sta v Ojstrici prosto ponovila Zmaja (VII—). Najtežji raztežaj je plezala Žažetova prva. Kolavčič, Likar, Štefančič in Vuk (AO Nova Gorica) so ponovili JLA, prva dva prosto.

(M. P.)

Iz Dolomitov
Iztok Ipavec in Robi Rot (AO Nova Gorica) sta v Marmoladi prosto preplezala Vinatzerja (VII-) in Gogno (VII-, prav tako prosto).
Cassinovo smer v Piccolissimi (skupine Tri Cine) je prosto ponovil Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) z Zalo Žaže (AO Ravne).
Igor Jeriha in Tomaž Pokrivač (AO Črnuče) sta v Piccolissimi splezala Cassinovo, v 1, stolpu Sella Tissijevo, v Zahodni Cini pa Demuthov raz. Slednjo smer sta splezala tudi Iztok Besedic in Danilo Patarčič. Preussovo poč v Piccolissimi pa so splezali Iztok Besedic, Danilo Patračič, Stanka Jelene in Janez Kumar (vsi AO Črnuče).

(M. P.)

Iz Kamniških Alp
Drejc Karničar sporoča nekaj popravkov iz prejšnjih AN. Je član AO Jezersko in na AO Kranj, kot je bilo napačno objavljeno, poleg tega pa je tudi pri poročilih o njegovih vzponih prišlo do napak: nova smer A na kvadrat, ki jo je splezal z Alešem Ekerjem, ni v Grintovcu, ampak v Dolški škrbini. Potem pa Drejc ni soliral, ampak je v navezi z Alešem Ekarjem splezal Plavo v Doški škrbini in Zgrešeno s Tomaževim stebrom v Grintovcu.
Pa še nekaj novičk: Janko Meglič (AO Tržič) in Barbara Šavs (AO Jezersko) sta plezala Jubilejno v Dolgem hrbtu, Sabina in Tone Karničar pa v isti steni Nemško. Tone in Janko pa sta nato nadaljevala v Grintovcu še s Kašutovo.
Drejc Karničar je s Petrom Sušnikom ponovil Zahodno v Dolgem hrbtu (VI. 700 m), z bratom Lukom pa v isti steni Trikot. Sam pa je preplezal Trojko v Dolgem hrbtu in Černivec-Pibernik v J steni Štruce.
Dušan Košir in Bojan Pajk (oba AO Trbovlje) sta preplezala Centralni steber in Desno v Dedcu. Košir pa je s Sonjo Bernard (AO Krško) splezal naslednje smeri: v Dedcu Desno in Pintarjevo, v Vršičih pa Mimo votline. Sam pa je preplezal Lukmanovo v Vršičih.

(M. P.)

Dva prvenstvena vzpona AO Ljubljana - Matica
21. 8. sta Sebastjan Semrajc in Simon Slejko plezala v zahodni steni Brane. Spodnji del stene sta preplezala po Snoopyju, pod vršnim stebrom pa sta prečila 100 metrov desno v ploščato grapo. Na skici spodnjega dela Snoopyja v vodničku Kamniška Bistrica - vzhodni del se jima zdijo ocene nekoliko prenizke, saj menita, da nekatera mesta zaslužijo oceno V, eno pa celo VI. V zgornjem delu, v stebru, pa sta sledila naravnim pre-hodom 50 metrov desno od desnega raza stebra. Smer sledi nizu zajed, ki jih povezujejo police. Skala je odlič-na. Izstop pa ju je po slikovitem dimniku pripeljal točno na vrh stebra.
V spodnjem delu stebra sta našla star klin s prusikom in sklepata, da je bil zabit za spust. Višje pa ni bilo nobenih sledov več. V smeri sta pustila dva klina, ponavljalci pa bodo potrebovali še približno 5 Jeseničanov in nekaj srednje velikih friendov.
Smer sta imenovala Garfield (VI+/ V—VI). Smer je visoka 600 metrov (cela stena), plezala pa sta 10 ur.
Pavle Kozjek in Ničo Kregar pa sta 24. 8. v Veliki Mojstrovki preplezala novo smer Beli ščit. Poteka med smerjo Debelakove in Strahom pred letenjem, po katerem sta potegnila zadnje tri raztežaje. Najbolj izrazit del smeri so gladke, bele plošče v srednjem delu, kjer je plezanje zelo lepo.
V smeri sta pustila en klin, ponavljalcem pa priporočata 8 do 10 Jeseničanov in nekaj friendov. Smer je dolga 500 metrov, težka VI-/V, plezala pa sta 7 ur in pol.

(M. P.)

Centralna v Rjavčkem vrhu
Tomaž Jakofčič je z Matejo Peternel prosto ponovil Centralno smer v Rjavčkem vrhu. Ključni raztezaj mu je uspelo preplezati (z rdečo piko) v tretjem poskusu. Smer je bila prvič prosto ponovljena že pred leti. Takrat so ključni raztezaj ocenili VIII + , kasneje pa je Lukič znižal oceno na VIII-, Jakofčič pa predlaga oceno VIII za najtežji raztežaj, drugo V-VI, 250 m.
12. 8. pa sta Jakofčič in Mina Oven splezala 3P (Trip) v Dolgem hrbtu. Najtežje mesto sta splezala najprej tehnično po štirih svedrovcih, potem pa desno od njih zabila klin, ki jima je služil za varovanje pri prosti ponovitvi. Ocena proste ponovitve po tej varianti (desno od prvih štirih svedrovcev) je VII+/V-VI. Originalna smer pa verjetno še ni bila prosto ponovljena.
Simona Vrevc in Mateja Petemel pa sta preplezali DKV v Velikem Draškem vrhu

(M. P.)
 

  06.09.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti