Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 13.09.1993

  13.09.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 13. september 1993, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1396

Delo, Šport: ... Smučali se bodo z vrha osemtisočaka v Tibetu

Danes gre v Himalajo odprava štirih alpinistov smučarjev, ki bodo kot prvi Slovenci poskušali spust z smučmi z 8046 m visoke Šiše Pangme

V odpravi bodo vodja Matej Kranjc (AO Kranj), Iztok Tomazin (AO Tržič, tudi zdravnik odprave), Drejc Karničar (AO Jezersko) in Urban Golob (AO Ljubljana-Matica). Njihov prvi cilj je vzpon po klasični smeri na Šišo Pangmo in smučanje po isti smeri. Najstrmejša mesta v njej so nagnjena tudi do 50°, kar je 8° več od naklona planiške skakalnice.
Slovenski ekstremni smučarji so se do zdaj smučali po težkih lednih smereh ne le doma in v Centralnih Alpah, ampak tudi na Aljaski, v Andih in Pamirju, v Himalaji pa še ne. Slovenski višinski smučarski rekord je spust po Borodkinovem stebru s Pika Komunizma (7495 m) v Pamirju, ki sta ga leta 1983 opravila Matej Kranjc in Luka Kamičar.
Šiša Pangma je najbolj severni osemtisočak in edini, ki leži v celoti na ozemlju Tibeta v Kitajski, kar je eden od razlogov, da je bil zadnji preplezani osemtisočak. Nanj je leta 1964 prišla devetčlanska kitajska odprava. Po njihovi smeri v območjih severne in severozahodne stene bo potekal vzpon in spust naše odprave. Za vzpon, ki se bo začel sredi oktobra, bodo najbrž potrebovali okoli pet dni in nato še dva dni za spust. Bazni tabor bodo imeli približno na višini 5300 m, do vrha pa bodo postavili verjetno še dva višinska tabora, drugega v vznožju severne stene na višini približno 6900 m. Ker bo zadnji tabor zelo nizko, bodo na vrhu verjetno šele popoldne, zato bo morebitni spust trajal dva dni. Relativna višina spusta bo nekaj čez dva tisoč metrov.
Poleg tega cilja, pri katerem bodo sodelovali vsi štirje člani, ima odprava predvidena še dva dodatna cilja: po smučanju z vrha se bo Iztok Tomazin mogoče odpravil v severno steno po prvenstveni smeri, kar pa bo odvisno od zdravja in vremena; konec oktobra se v Himalaji namreč že začenja zima. Ta stena je visoka 1100 m, načrtovana smer pa bo verjetno predvsem ledna in na nekaj mestih kombinirana s skalo, strma pa do okoli 55°. Tretji morebitni cilj odprave pa bi bilo smučanje po severni steni, po ozebniku, ki so ga leta 1988 prvi in edini preplezali Škoti. Strm je do 55°, smučanje po njem bi bilo skrajno težko, vendar izvedljivo, če bi bile razmere idealne; tako so članom odprave povedali avtorji smeri. Ta spust bi bil doslej najtežji v Himalaji, vendar je njegova izvedba zaradi okrnjene ekipe negotova.
Smučali se bodo z najnovejšim modelom turnih smuči, ki jih je izdelal Elan. To je izpopolnjen model smuči All around, ki so ga člani odprave poleti že preskusili v Centralnih Alpah. Na pristopu bodo testirah tudi nove modele zelo dobre pohodne (treking) obutve, ki jo razvija tovarna Planika in se je do sedaj dobro obnesla. Sicer pa so si morah člani odprave večino plezalne opreme priskrbeti sami.
Že na sami odpravi bo Iztok Tomazin začel pisati knjigo (s prenosnim računalnikom, ki ga je oskrbelo podjetje SRC Computers), ki pa ne bo opisovala le himalajskih dogodkov, ampak tudi zelo zanimive reči pred njimi.
Odprava je v precejšnjih denarnih težavah, do nujno potrebnih štirideset tisoč ameriških dolarjev ji manjka še osem tisoč. Način plačevanja je na Kitajskem namreč drugačen, kot v nepalski, indijski ah pakistanski Himalaji, kjer zahtevajo vlade predvsem plačilo vrha: Kitajcem pa je treba za Šišo Pangmo plačati po pet tisoč dolarjev za vsakega člana odprave. Zaradi tega sta doma ostala Luka Karničar in Dejan Ogrinec, ki sta bila v spomladi predvideni ekipi. Će odprava v Nepalu, čez katerega bodo odšli v Tibet, še ne bo imela potrebnega denarja, bo moral en član odprave ostati v Nepalu. Nekaj denarne pomoči je na tiskovni konferenci obljubil načelnik KOTG Tone Škarja, predvsem pri nakupu letalskih vozovnic.
Odpravo so denarno podprli Komisija za alpinizem pri PZS, PD in AO Matica, Kranj, Tržič in Jezersko, SCT Lj., Planika Kranj, Primorje Ajdovščina, M Banka PS Mercator, Sestav-ljeno PTT podjetje Lj., Aerodrom Brnik, DO Elektro TOZD Servisi, proračun občine Kranj, SCP Koper, IBN-JT Lj.,, Investbiro Kp., TAB Preddvor, Športna zveza Tržič, A banka Lj., Kuki Lj., Slovenska cestna podjetja Lj., ŠOU Lj., Medi-trade Lj., LB-Gorenjska banka Kr., Iskra Agency itd., (Kompas MTS Ljubelj), Menina Mengeš, Zavarovalnica Slovenka Lj., Prevent Slovenj Gradec, Lesnina inženiring Lj.; materialno so pomagali Elan Begunje, Planika Kr., (ŽivilaKr.), (Lotos Kr.), Sonček Lj., Silvretta in Montana Tržič, Teol Lj., Radikovič Kr., Lufthansa Cargo, Intereuropa Brnik, MK tiskarna Lj., (Lekarna Tržič), SRC Computers, Didakta Radovljica, Salus Lj., Emba Mercator Lj., Lek Lj., Zmaj baterije Lj., Loka Sk. Loka, Mediatrade Lj., SVS Sport Trzin, Trio Tržič, ABC Pomurka tovarna mlečnega prahu, Vigros, Slovenec Lj., Gorenjska mlekarna Kr., Kras Kobarid, (Mesarstvo Sodnik).

ALEŠ BJELČEVIČ

Garfield v Brani
Sebastjan Semrajc in Simon Slejko sta 21. avgusta plezala v zahodni steni Brane (nad Kotliško grapo), in sicer v vpadnici velikega stebra na robu stene, v katerem poteka smer Snoopy. Po tej smeri sta tudi vstopila in ji sledila vse do vršnega stebra. Pod njim sta prečila sto metrov v desno, potem pa zavila v ploščnato grapo. »Tu se je pravo plezanje šele začelo.«
Spodnji del smeri je visok približno 400 m, varovala sta se v sedmih raztežajih, ocena iz vodnička »Kamniška Bistrica 1 vzhodni del« pa se jima - vsaj za prva dva raztežaja zdi nekoliko prenizka. »Brez pretiravanja bi nekatera mesta lahko ocenili s V, eno mesto morda celo VI.« V spodnjem delu smeri sta našla tudi en klin.
V zgodnjem delu, v stebru, sta sledila naravnim prehodom 50 m desno od desnega raza stebra; po nizu zajed, ki jih povezujejo police. »Skala je odlična, smer pa se konča s slikovitim dimnikom, ki je prav na vrhu stebra, kakih 50 m desno od izstopa Snoopyja. V spodnjem delu stebra sva našla klin s vrvno zanko, kakor da bi bil uporabljen za spust, v zgornjem pa ni bilo nobenih sledov več, zato meniva da sva tam izplezala prva. In v tem primeru naj se smer imenuje Garfield. Ocenila sva jo VI+/V-VI, 600m, 10h. Sicer pa sva v steni pustila dva klina, ponavljalcem pa priporočava še kakih pet Jeseničanov in nekaj srednje velikih metuljev«, sta povedala.

(F. S.)

Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe
130. publikacija Planinske zveze Slovenije (304 strani) — Prvič objavljene perorisbe koč
Te dni je izšel kot 130. publikacija Planinske zveze Slovenije vodnik po »Kamniških in Savinjskih Alpah«. Rokopis za četrto popravljeno in nekoliko skrajšano izdajo je avtor Peter Ficko pripravil tako, da je knjiga po manjših korekturah lahko izšla v kratkem času, potem ko je bila prižgana tudi za ta vodnik zelene luč.
Vodnik tega gorstva, ki je v Sloveniji predvsem zaradi bližine glavnega mesta Ljubljane najbolj obiskano, je v tej četrti izdaji doživel nekaj sprememb. Izpuščeni so opisi predgorja, ker se leti vse bolj pogosto pojavljajo v drugih turističnih vodnikih. Tako so pri izhodiščnih krajih izpuščeni opisi gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti ter turističnih zmogljivosti teh krajev. V primerjavi s prejšnjo izdajo v tej tudi ni podrobnih opisov gozdnih cest, ker jih lahko najdemo v novejših planinskih zemljevidih, ni opisov lokalnih vezanih poti in natančnejših podatkov za planinske postojanke, ker je to podrobno popisano v posebnih vodnikih veznih poti te Dobnikovem »Vodniku po slovenskih planinskih postojankah.«
Avtor pa je kot dober poznavalec tega gorstva vnesel vse spremembe in dopolnila, ki jih je ob pomoči dolgoletnih planinskih sodelavcev Tomaža Banov ca, Boža Jordana, Janeza Mavriča, Francija Savenca, Antoni Tomšeta in Mirka Žolnarja zbral od izida tretje izdaje pred deseti mi leti. Četrta izdaja je prav tako kot prejšnja popestrena z nekaterimi starimi in novimi fotografijami ter utrinki znanih Slovencev, in sicer A. Brvarja, A. Cevca, M. Koširja, L. Kuharja — Prežihovega Voranca P. Kunaverja, M. Potočnika in T. Škarje. Kot novost pa so tudi v tem vodniku prvič objavljene priljubljene perorisbe vseh omenjenih planinskih koč, narisal jih je T. Rojc. Na koncu knjige je še pregledna grebenska karta tega gorstva z vrisanimi stranmi v »Atlasu Slovenije«. Plastični ovitek pa bo omogočil večletno uporabo vodnika tudi v slabem vremenu.
Pregovor »Knjigi na pot« je napisal znani slovenski planinski delavec Gregor Klančnik. Avtor je knjigo posvetil tudi 100. obletnici izida prvega slovenskega planinskega vodnika »Vodnika za Savinske planine in najbližjo okolico«, delo avtorjev Frana Kocbeka in Miha Kosa iz leta 1894.

CIRIL VELKOVRH

Nova umetna stena v Pivki
V Pivki te dni končujejo z deli na novi umetni steni, ki bo verjetno najvišja pri nas, saj bo visoka petnajst metrov in široka osem. Bo drugačna kot večina naših sten, saj bo površina reliefna. Površina bo iz kremenčevega peska. Zaradi višine je na odprtem prostoru, pokrita pa je s streho.
Vodja projekta je Pavel Tanko, ki je priskrbel dokumente, sponzorje in izvajalce. Z deli so začeli letos maja in obenem že naredili osnutek za promocijsko mednarodno tekmo, obenem pa so se dogovorili tudi za državno prvenstvo. Najprej sta bili tekmovanji predvideni med 3. in 5. septembrom, pa se je delo na steni in organizacija zavlekla zaradi nesreče Pavla Tanka. Obe tekmovanji bosta v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. Prvi dan popoldne bo predstavitvena tekma: začel se bo z manjšim avio mitingom in padalci ter lokostrelci, bo pa tudi predstavitev plezanja za otroke. Na mednarodni tekmi, ki se bo imenovala Mobitel '93, bodo precej številčno zastopani Italijani (Luisa Iovane, Severino Scassa, Luca Zardini itd.), verjetno bodo prišli tudi avstrijski in nemški plezalci. Tekma za državno prvenstvo bo naslednji dan v nedeljo.
Po predstavitvi in tekmi bo stena odprta tako za ekipne kot za individualne treninge. Pavel Tanko upa, da bo nova stena nova za razvoj športnega plezanja v Pivki in ustanovitev plezalnega kluba.

ALEŠ BJELČEVIČ

Predstavitev Aconcague -potrditev naših dosežkov
Edicija planinskega informacijskega centra iz Sabadela predstavlja štiri slovenske vzpone
V Sabadelu blizu Barcelone že vrsto let deluje Center za alpinistično dokumentacijo (v okviru Servei General d'Informacio de Muntanava), s katerim redno sodelujemo, saj načrtno spremlja tudi vse pomembnejše dosežke, ki jib naši alpinisti opravijo v tujih gorah. Da se to dobro obrestuje, dokazuje tudi njihova najnovejša vodniška edicija o najvišjem vrhu Amerike.
Že leta 1982, v prvem zvezku njihove vodniške serije, ki je bil prav tako posvečen Aconcagui, so natančno predstavili do tedaj našo edino prvenstveno smer, tedaj poimenovano še Jugoslovanska. V zadnjem zvezku pa so dodali še vse tri kasnejše prvenstvene vzpone naših v ostenju Aconcague. Štiri izmed vsega 19 doslej registriranih smeri oziroma variant v eni najpomembnejših alpinističnih pozornic Južne Amerike pa nesporno veliko pove! Več jih imajo le domači plezalci. So pa naše v povprečju težje, kar se posredno odraža tudi v skicah, ki so jih natisnili: izmed petih kar štiri predstavljajo dejanja naših.
Prvim je uspelo Primorcem. 1982 so Zlato Gantar, brata Pavel in Peter Podgornik ter Ivan Rejc kot prvi preplezali južno steno južnega vrha (6930 m). To smer, ki je še vedno najzahtevnejša v ostenju, pa so preimenovali iz Jugoslovanske v SlovenskoRuta Eslovena. (Sicer pa je ta trend vse bolj opazen tudi drugje po svetu, kar — mislim — več kot le nakazuje dejstvo, da je uveljavljanje Slovenije na tem področju pred političnim; zasluge gredo seveda na račun slovesa, ki ga naš alpinizem dosega v svetu pa tudi že dokaj dodelanega sistema posredovanju podatkov o dosežkih.)
Milan Romih in Danilo Tič sta 1986 preplezala samostojno varianto Argentinske, (ta je sedaj tudi opisana kot Ruta Eslovena), 1988, pa Milan Romih in Slave Svetičič še Sun Line ter Ruleto.
Vzpodbudno je tudi, da so naša imena pisana pravilno, s šumniki, s strešicami na pravih mestih, kar še vedno nismo dosegli celo pri nekaterih najpomembnejših revijah, čeprav imajo skoraj v vsaki številki vsaj kako zabeležko z našimi priimki.
Priloga edicije je grebenska karta Aconcague v merilu 1:50.000, ki pa je znana že iz 1987. Izšla je pri Ameriškem AC, nastala pa je s sodelovanjem Servei General d'Informacio de Muntanya (Carles Capellas in Josep Paytubi) in znanega poljskega kartografa Jerzyja Wale. Izrez te karte, (ves tisti del, ki je pomemben za samo plezanje na Aconcaguo, s to razliko, da ima vrisane še vse smeri) pa je tudi v brošuri.

FRANCI SAVENC

Vzponi zagrebških plezalcev
Preplezali so Moderne čase v Marmoladi, na pogled Črnega barona v Planji in več dolgih športnih smeri v dolomitskih stenah in pri nas
V začetku avgusta ste Dalibor Matkovič in Berislav Mohos (oba AO Željezničar) v južni steni Marmolade ponovila znano smer L. Iovane in H. Mariacherja iz leta 1982 Tempi moderni (VII+) in Gognovo (VII-). Matkovič pa je v navezi z Vesno Klunac v Ojstrici preplezal Zmaja (VII-), Ogrin-Omerzovo pa sta preplezala Neven Petrovič in Evelyn Kraintz.
Boris Čujić (Velebit) je z Erikom Švabom (SPD Trst) 19. avgusta v južni steni Planje na pogled ponovil Svetičičevega Črnega barona (VIII). Plezala sta pet ur. Po dostopnih podatkih je to verjetno prvi vzpon na pogled. Čujič pravi, da je smer odlična in dobro opremljena. Informacije v Alpinističnih razgledih, da je v smer treba vzeti kladivo, pa dopolnjuje s svojim mnenjem, da kladivo ni nujno; v celi smeri sta za vmesno varovanje enkrat samkrat zataknila frenda št. 3, na vsakem varovališču pa je vsaj en svedrovec. Obenem predlaga za prvi in drugi raztezaj oceno 7a (VIII). Abzajli po Bodeči neži so dobri, prijetnejše pa bi bilo, če bi bili na svedrovcih. Poleg tega pa se mu zdi boljše spati pod samo steno, kot pa na pol poti.
Pred tema pa sta plezala že v Dolomitih. V Tofani di Rozes sta prosto preplezala Constantini-Apolonio (VII+) V Cinque Torri sta ponovila dve daljši športni smeri: Columbus (7b, štirje raztežaji), Čujič na pogled, in Faruch (7b, trije raztežaji). Bila sta tudi v skupini Brenta v bližini koče Agostini, kjer je v stenah Cime Susat in Le Tose pet daljših smeri (do 270 m) opremljenih s svedrovci in s težavami do 7c+/8a. Informacije o teh smereh ima Erik Švab. Tu sta plezala smer Numero Magico (7a, štirje raztežaji).
Poleg tega je Boris Čujič z Daliborom Vlatkovičem v Završnici preplezal Valček (VIII-, pet raztežajev), v redkeje obiskani Blažičevi skali nad Dovjem Direktno (VIII, trije raztežaji), v Radovni Bermudski trikotnik (IX-), v Ospu Manano (IX), v Libojah Dream Team (7c+) in v Cortini v steni Crepe d'Oucera (?) na pogled smer Lemon vodka (VIII+/IX-).
Po štiriletnem premoru je hrvaška komisija za alpinizem organizirala sedem dnevni ledeniški tečaj v okolici Grossglocknerja. Udeležilo se ga je približno dvajset tečajnikov. V Vratih pa so imeli tudi tabor.

In še informacije o majhnem plezališču v Trenti. Gre za dva velika balvana, ki sta nastala po odlomku. Opremili so jih verjetno Italijani. Sta tri kilometre in pol od vasi Trenta proti Bovcu na levi strani ceste. Manjši, levi balvan ima z leve proti desni te smeri: Tire e tas (5c), Spittana (6a), Emorroidi (6a+), (Erik? - 6a+), Nili Prrt (6b+), Union (6a+); v desnem, višjem pa so Soča Express (6b), Antiche sere (6c/6c+), Itaca nel Sole ((7a), Slivovka (6b), For pigs (6a) in Tajuta (6b), v majhnem balvanu na desni pa še Propedêutico (6a). Smeri sta ocenila Erik Švab in Boris Čujić.
Pa še to: vsi, ki jih zanimajo plezalke 5.10 Anasaz Velcro (trenutno največji hit), lahko pri Borisu Čujiću (Veslačka 4, 41000 Zagreb, tel. (041) 511-344) dobijo informacije o cenah ipd., saj je sedaj zastopnik te firme za ta del Evrope.

ALEŠ BJELČEVIČ

Monte Rosa in nova v V koncu špice
Tadej Golob, Štefan Mlinaric in Žiga Petrič so avgusta preplezali prvenstveno v Trenti...
Tadej Golob in Žiga Petrič sta 3. avgusta preplezala prvenstveno smer v zahodni steni V koncu špice nad Koritnico. Stena je visoka 300 metrov, v njej pa sta bili do sedaj dve smeri, Leva in Desna postojnska, ki gresta po od daleč vidnih zajedah v desnem delu stene. Nova smer, imenovala sta jo Mož na kocki, vstopi, domnevata, skupaj z Levo postojnsko, po polovici prvega raztežaja pa gre naravnost navzgor. Poteka po osrednjem, najbolj strmem delu stene ves čas kakih sto metrov levo od Leve postojnske. Smer je izpostavljena in logična, saj izkorišča naravne prehode. Nima ključnega mesta, težave pa se gibljejo okoli šeste stopnje. Kvaliteta skale je različna, od odlične do krušljivih odstavkov. Predlagata oceno VI+/VI.

Smer sta Tadej Golob in Štefan Mlinaric poskušala preplezati že sredi julija in takrat po treh prvenstvenih raztežajih prečila desno na gredino in plezanje nadaljevala po Levi postojnski. Naslednjič sta 30. julija vstopila Golob in Petrič, pa sta se zaradi poslabšanja tudi morala vrniti v dolino.
Ponavljalcem priporočata nekaj klinov (Jeseničane in dolge profilce) in komplet metuljev. V smeri sta pustila pet klinov, nekaj pa jih je že od prejšnjih poskusov. Menita, da so bili leti neuspešni, saj so se precej novi klini in metulj pojavljali le do najtežjega dela smeri okoli sto metrov pod vrhom, v njih pa so bile tudi zanke za spust po vrvi.

V VZHODNI STENI MONTE ROSE - Punta Gnifetti - 4.554 m.

Štefan Mlinaric in Tadej Golob (oba AO Železničar) sta 2. in 3. septembra preplezala smer Gringo v vzhodni steni Monte Rose. Visoka je 1400 m in ocenjena ED-. Prva sta to smer preplezala Bojan Počkar in Vanja Furlan, tudi člana AO Železničar, leta 1990. Lani sta jo ponovila brata Schranz, gorska vodnika iz Macugnage. Mlinaričeva in Golobova ponovitev je tako druga.
V steno sta vstopila 2. septembra ob 18. uri in plezala do noči, približno do višine 3700 metrov, tam skopala luknjo v led in v neugodnem bivaku počakala na jutro. Naslednji dan sta kljub poslabšanju vremena v megli, vetru in rahlem sneženju nadaljevala vzpon. Raztežaj nad bivakom je Štefanu Mlinariču na glavo padel velik kamen in mu poškodoval uho, raztežaj pod stikom s Francosko smerjo, kamor pripelje Gringo v zgornjem delu, pa se je Tadeju Golobu snela dereza in padla v globino. Zato sta se morala varovati tudi v zgornjem, položnejšem delu stene, pri tem pa zgubila veliko časa in v močnem vetru in megli dosegla vrh stene šele ob 21. uri. Do koče Margrienta na vrhu Punte Gnifetti na višini 4554 metrov sta izčrpana prišla uro pozneje. Za vzpon sta porabila približno šestnajst ur in smer ocenjujeta kot zelo mogočno.
V soboto, 21. avgusta, pa sta Tadej Golob in Žiga Petrič kot četrta naveza ponovila znano Zajedo v Široki peči. Vstopila sta ob šestih zjutraj in ob pol devetih priplezala v grapo sto metrov pod vrhom stene. Tam sta bivakirala in naslednji dan splezala na vrh Široke peči. Za smer sta porabila okoli petnajst ur. Smer se jima je zdela zelo resna in tudi zelo lepa, nekateri raztežaji, predvsem dva raztežaja pod najtežjim mestom (A3), pa celo »čudovita«. Pravita tudi, da krušljivih mest ni toliko, kot se govori.
V smeri pa sta poleg klinov in enega svedrovca v drugem raztežaju, ki je ostal od poskusa zimske ponovitve, našla še dva svedrovca brez ploščic v tretjem raztežaju. K temu problemu, ki se v zadnjem času spet pojavlja, pripominjata, da »kdor ne more brez vrtanja ponoviti smeri, ki je bila ob prvenstvenem vzponu preplezana brez svedrovcev, naj raje ostane doma«.
V petek, 6. avgusta, pa sta Štefan Mlinaric in Žiga Petrič v Šitah ponovila Das ist nicht kar tako. Razen v strehi v četrtem raztežaju sta plezala prosto (VIII-, AO).

ALEŠ BJELČEVIČ

Dobrodošel priročnik za klatenje po gorah
PD RTV Slovenija je založilo in izdalo privlačno publikacijo Vasja Kožuha in Iztoka Turka

LJUBLJANA — Vasja Kožuh in Iztok Turk sta avtorja privlačne, drobne publikacije pod naslovom PRIROČNIK ZA KLATENJE PO GORAH, ki ga je ob stoti obletnici slovenske planinske organizacije založilo in izdalo PD RTV Slovenija.
»Napisala nisva nič takega, kar že ni bilo napisano,« sta v uvodnem razmišljanju o namenu knjižice skromno poudarila sestavljalca priročnika. »Poskušala pa sva slediti novim odkritjem na področju opreme, materialov in tehnike. Zbrala sva najpomembnejše stvari ter jih primerno oklestila. Začela sva z osnovami planinstva, končala pa tam, kjer se stakneta planinstvo oziroma gorništvo in alpinizem.«
In v resnici je na 70 straneh brošurice žepnega formata mogoče najti dolgo vrsto zanimivih podatkov in koristnih navodil, ki naj bi obiskovalcu našega sredogorja, pa tudi vrhov nad gozdno mejo olajšali priprave na turo, zagotavljali varno hojo in omogočali prijetna doživetja.
V trinajst poglavij sta pisca besedila pregledno strnila okvirne podatke o slovenskih pogorjih, o poteh in planinskih postojankah, o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu in orientaciji, posebej skrbno pa sta opisala nevarnosti v gorah in spregovorila o ravnanju ob gorskih nesrečah.
Razumljivo je, da priročnik govori tudi o tem, kako se moramo pripraviti na turo, kaj izbrati od potrebne opreme in vzeti s seboj za primerno prehrano, ne manjka pa tudi zgoščeno navodilo za postavitev morebitnega bivaka.
»Priročnik smo natisnili v lastni hiši, v tiskarni RTV Slovenija, kot brošuro za interno uporabo. Zato tudi ni v prosti prodaji, kajti namenili smo ga našim mladim članom,« je ob predstavljanju knjižice povedal Tone Jarc, predsednik društva.
»Seveda pa ga ob različnih priložnostih z veseljem poklanjamo tudi drugim ljubiteljem naših gora, saj tako vsebinsko kot oblikovno močno presega prvotno zasnovo.«
In končno, ne gre prezreti tudi vzgojnega pomena brošure, ki se kot nekakšna rdeča nit vleče skozi vse besedilo. Avtorja Vasja Kožuh in Iztok Turk sta namreč že nekje na prvih straneh zapisala misel: »Zavedati se moramo, da smo v gorah samo gostje ...«.

MOJMIR TOZON
 

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker