RadioDur – Dušan Škodič. 11. oddaja: Stopimo nekam v naravo in se ...
RadioDur, torek ob 16. uri, ponovitev v petek ob 14. uri
:: Avtor in moderator Dušan Škodič ::
NAD MEGLO 11.
Brez pokanja menda ni nastala še nobena država, tako vsaj so govorili starejši ljudje. Podobno je z vstopom v novo leto, ki ga povsod po svetu praznujejo bolj ali manj bučno. Upam, da ste se ljubitelji narave uspeli vsaj nekoliko distancirati od prehudega kravala in v miru premisliti o stvareh, ki ste se jih namenili izpeljati v lanskem letu. Ste pri tem ugotovili, da je morda ostalo še kaj starih dolgov? Prepričan sem, da imate v glavi že vse polno načrtov za prihodnjih dvanajst mesecev, kajti pametno načrtovanje in uspešna realizacija, nam nudita obilo življenjskega zadovoljstva. Stopimo nekam v naravo in se zlijmo s spečim gozdom, ozrimo se z vetrovnega vrha v zamegljeno dolino in ko nam bo hladen veter naredil prepih skozi glavo, bodo misli stekle kot odtajan led. Ustavimo se ob smreki, ki raste ob poti, pobožajmo njeno hrapavo skorjo, otresimo sneg z manjše, če jo je ta potlačil in ukrivil, da se bo zravnala. Ona bo ostala tam, mi pa lahko gremo po svoji volji. Naj mi nihče ne reče, da nam ne more biti lepo, a če k temu ne bomo pripomogli sami, bodo tudi vse naše želje slej ko prej izginile v vetru.
Praznovanje novega leta je bilo po svetu znano od nekdaj, razlikovalo se je le v točki, s katere so ga različne kulture začenjale. Egipčani so ga imeli septembra, ko je Nil poplavil rodovitna polja, kar je bil za Egipt daleč najpomembnejši dogodek. Babilonci so ga začeli s prvo pomladansko polno luno, torej so novo leto povezali z novim rojstvom narave. Rim je bil dosti bolj nesložen, saj je skoraj vsak cesar spreminjal koledar po svoji pameti, red pa je uvedel šele Julij Cezar, ki je uskladil koledar in sonce. Prvi mesec je dobil ime Januar, po Janusu – bogu vseh začetkov. Ta je bil vedno upodobljen z dvema obrazoma. Z enim je zrl v prihodnost, z drugim pa v preteklost. Cerkev je v tem dolgo videla le poganski festival v čast Janusa, zato se je v zahodnem svetu prvi januar prijel šele pred okoli štiristo leti, najdlje pa so se temu upirali v Angliji. No, in če sedaj malo zanemarim prvo asociacijo, ki nam pade na pamet za mesec Januar, torej bučno praznovanje, bom nekaj povedal še o drugi, ki se nas prav tako precej dotakne. To je namreč mraz, seveda če je zima takšna, kot se spodobi. A ne glede na to, čas je tak, da moramo nanj vedno računati. Sonce je nizko in brez moči, dan kratek in če zahajamo v naravo, moramo biti nanj vedno primerno pripravljeni.
Človeško telo se na mraz samodejno odziva, saj se upira podhladitvi. Za to, da lahko človek umre od podhladitve, ali po starem, da zmrzne, še zdaleč niso potrebne temperature pod lediščem. Mogoče le dobesedno, vendar so nevarne tudi temperature pod dvajsetimi stopinjami, ob visoki zračni vlagi in vetru, če smo pred njim nezaščiteni. V mrazu se povečajo telesne potrebe po dodatni energiji, velika je tudi izguba tekočine, kar je zelo varljivo, saj zaradi mraza ne čutimo prave žeje. Naše telo se lahko ogreva na dva naravna načina. Prvi je izgorevanje hrane, predvsem ogljikovih hidratov med telesno presnovo. Če gre pri prehranjevanju za vnos tople hrane in pijače, lahko temu pripišemo še velik moralni učinek. Drugi način pa je toplota, ki se sprošča z delovanjem mišic, pa naj bo to hoja, ali kakšno drugo fizično delo. Šteje tudi drgetanje, ki je samodejni telesni odziv za preprečitev podhladitve. Do te lahko pride vselej, kadar je izguba telesne toplote večja, od njene proizvodnje. Telesni organi so naravnani na delovanje v dokaj ozkem temperaturnem območju in posledično lahko izgubijo večino svojih funkcij, zaradi povezave, pa lahko pride tudi do psihičnih motenj. Posebej nevarno pa je, če se temperatura v telesnem jedru zniža pod 34°Celzija, saj takrat nastopi paradoksalen občutek toplote, ki človeka hitro zapelje v večni spanec.
V povezavi z mrazom in podhladitvijo, vedno govorimo tudi o primerni zaščiti. Največkrat je omenjen tako imenovani »čebulni« način oblačenja, kar pomeni, da je mnogo bolje obleči več tankih oblačil, kot eno debelo. V vmesnih predelih se na ta način lahko zadržuje zrak, ki je odličen izolator, podobno kot je to v ovčjem kožuhu. Mi smo svojega pač že davno izgubili, zato moramo za zaščito uporabiti nekaj več pameti, kot jo imajo ovce. V zadnjem času se pojavljajo tudi novi proizvodi pod imenom Softshell, material pa naj bi predstavljal nek unikum, kar se tiče zaščite pred vetrom, padavinami in ohranjanjem telesne toplote. Vendar je vedno dobro biti previden z nakupom oblačil, saj lahko kaj hitro naletimo na materiale in izdelke, ki jih drži skupaj le odlično organiziran marketing. Le spomnimo se televizijskih reklam in raznih čudežnih čistil, ki tam delujejo kot čarobna palica, pri nas doma pa nenadoma izgubijo svojo neverjetno moč in se spremenijo v običajne. Prav tako tudi nepremočljiva oblačila morda slabo držijo vodo, ali pa je ta lastnost le kratkotrajna. Podobno je seveda s paropropustnostjo. Če nam bo oblačila premočilo, se bodo ta nalepila na kožo in s tem izgubila do 90 procentov svoje izolacijske sposobnosti, kar je ob prisotnem vetru lahko usodno. Zaščita pred vetrom je zato zelo pomembna, celo tako, da je bila za učinek mraza, ki ga ima veter na telo, sestavljena formula za izračun.
Zaradi občutka mraza, ki ga ima na človeško telo veter, je nastal izraz Wind chill, za preračunavanje, pa Wind chill indeks. Gre za vsakomur znan pojav, ko nas pri enaki temperaturi v brezvetrju sploh ne zebe, med tem, ko je pri močnem vetru zelo neprijetno. Zrak, ki doteka z veliko hitrostjo na izpostavljeno telo, namreč pospešeno odvaja toploto. Mimogrede naj omenim, da veter na ta način prizadene samo toplokrvna bitja, nima pa vpliva na neživo naravo, kot so na primer izpostavljeni cevovodi ali avtomobilski hladilniki, saj se ti lahko ohladijo zgolj do temperature samega zraka. S tem hočem povedati, da če je zunaj pet stopinj nad ničlo in piha močna burja, kar na nas deluje kot mraz nekaj stopinj pod lediščem, zaradi tega še ne bo zmrznila voda v avtomobilskem hladilniku, če smo pred zimo pozabili vanjo vliti sredstvo proti zmrzovanju. Formula za izračun Wind chill indeksa je nastala že davnega leta 1945 in so jo dolgo, morda predolgo časa pustili pri miru. Šele leta 2000 so se v Kanadi in ZDA spravili k preverjanju indeksa z vso novo tehnologijo, z računalniškimi simulacijami in nazadnje še s preverjanji na Kanadskem vojaškem in civilnem inštitutu za medicino okolja. Izkazalo se je, da je novi indeks do nas precej bolj milosten od starega, ki je včasih preveč odstopal navzdol. Tako bom naredil primerjavo med starim in novim, kot izhodišče pa bom vzel temperaturo 0°Celzija, pri vetru, ki piha s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Po starem indeksu bi znašal občutek mraza zaradi vetra -19°Celzija, po novem pa le -9, a razlika od brezvetrja je še vedno solidnih devet stopinj. Razlika je nastala zato, ker so bili prvotno vzeti podatki o vetru z naprav, ki merijo na standardni višini desetih metrov. Po novem, pa so merili glede na višino obraza, povprečno visokega človeka. Takole by the way, pa so nam Kanadčani postregli, še z nekaj praktičnimi napotki. Priporočajo že omenjeno večplastno oblačenje, vseskozi se moramo truditi, da ostanemo suhi in zaščiteni pred vetrom, ter da si v hudem mrazu pokrijemo usta in s tem zaščitimo pljuča. Priporočajo še, da vedno nosimo kapo, saj lahko z odkrito glavo izgubimo celo do 40 odstotkov toplote. Dosti bolj prijetno se bomo počutili tudi v primeru, če bomo nosili rokavice, ki nimajo ločenih prstov.
Morda se je kdo od poslušalcev zaradi minulih praznikov, spomnil še na ogrevanje, ki ga doslej nisem omenil. Gre seveda za večno dilemo, kako je v mrazu z alkoholom. Šilce v skodeli vročega čaja pogreje kot peč, prav tako je recimo s kuhanim vinom. Toda občutek je kratkotrajen in ima nekaj stranskih učinkov. Motnje v presoji in ravnotežju nekje v zakurjenem prostoru niti niso kritične, drugače pa je, če se še nismo izvlekli iz nerodnega položaja. Ker alkohol razširi tudi periferne žile, ki jih je telo v varčevanju pustilo slabše prekrvavljene, so lahko posledice tudi usodne. Ljudska pamet si je glede uporabe alkohola prisvojila nekaj ugotovitev, ki pa jih strokovnjaki odločno zanikajo. Tako recimo nekateri pravijo, da kdor pije žganje, v mrazu zmrzne, kdor pije vino, pa ne. Razlika, ki so jo ljudje opazili, je verjetno le posledica manjše koncentracije alkohola v vinu in s tem počasnejše izgube toplote zaradi razširjenih žil. Dokaz o nepravilnosti teorije, pa so tudi mestni klošarji, ki pregovorno ne pijejo drugega kot vino, a huda zima jim rada omaje resničnost teh ljudskih modrosti. Vsekakor, pa naj za vse nas velja, da prav v vsakem vremenu in za vsako ceno ne rinemo ven, če res ni nujno. Če pa je, bodimo na to dobro pripravljeni. Da se nam ne bo zgodilo, da bi sami sebi rekli kot kakšen stari dedek: »Mar bi raje ostal doma, za pečjo!«
Za danes smo prišli do konca, a vsak konec je tudi nov začetek. Skupaj se veselimo prihodnosti in lepih trenutkov, ki nas čakajo v novem letu. Stopimo jim korak naproti!
Oddaja na drugi dan v tem letu ni bila predvajana, le malo prirejeno so predvajali v torek, 9. januarja 2007.