Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 20.01.1997

20.01.1997


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

 

ponedeljek, 20. januar 1997, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2140

Delo, Šport: ... Najuspešnejši alpinisti ter alpinistični smučarji v '96

Priznanja PZS so prejeli Tomaž Humar, Monika Kambič, Iztok Tomazin in Peter Mežnar - Uspešna sezona, še posebej odmevna prvenstvena smer v Ama Dablamu

Planinska zveza Slovenije je v torek, 14. januarja, razglasila najuspešnejše alpiniste in alpinistične smučarje v letu 1996. Lansko leto je bilo za slovenski alpinizem uspešno, saj se je prekinilo nazadovanje kvalitetnih dosežkov nekaj preteklih sezon. Še posebej odmevna je bila prvenstvena smer v Ama Dablamu, ki sodi med najboljše dosežke lanskega leta v celi Himalaji. Žal pa je lani za vedno ostalo v gorah preveč vrhunskih alpinistov.

Na prireditvi v dvorani Dela sta priznanja podeljevala predsednik PZS Andrej Brvar in najboljši slovenski alpinist leta 1995 Janez Jeglič. Priznanje za najuspešnejšega alpinista je prejel Tomaž Humar (AO Kamnik), ki je s pokojnim Vanjo Furlanom v alpskem stilu preplezal prvenstveno smer v SZ steni Ama Dablama, jeseni pa je sam splezal na še neosvojeni Bobaye.

Najuspešnejša alpinistka je Monika Kambič (AO Mengeš), ki se je kljub kratki alpinistični karieri v minulem letu povzpela tudi na andske šesttisočake. Celo leto je bila aktivna v domačih stenah, plezala pa je tudi v hrvaški Paklenici in grški Meteori. V kopni skali obvlada smeri šeste težavnostne stopnje.

Iztok Tomazin (AO Tržič) je najuspešnejši alpinistični smučar leta 1996. Za seboj ima izredno pestro alpinistično zgodovino, saj je bil že konec sedemdesetih let eden začetnikov prostega plezanja pri nas, kasneje pa se je ukvarjal s prav vsemi zvrstmi alpinizma. Lani je v okviru projekta SKI 8000 kar trikrat smučal z najvišje gore Severne Amerike Denalija.

Peter Mežnar (Soški AO) je najbolj prespektiven alpinist. Priznanje si je prislužil z zares bogato bero vzponov v lanskem letu. Začel je z zahtevnimi zaledenelimi slapovi, poleti je opravil težke proste ponovitve v Planji, sezono pa je v navezi z Maticem Joštom zaključil s prvenstveno smerjo na Nampo v Himalaji.

V lanskem letu je bilo opravljenih še nekaj zelo kvalitetnih vzponov. Ena od večjih akcij je bila Odprava treh vrhov, ki je uresničila vse cilje. Poleg omenjenih smeri na Bobaye in Nampo sta Dušan Debelak in Janko Meglič preplezala novo smer na Api. Odprava PK Rifnik (Debelak, Žerovnik, Mlinar, Oblak) je preplezala prvenstveno smer v zahodni steni Chacraraja v Peruju. Na Grenlandiji so naši alpinisti sodelovali pri dveh novih smereh: Silvo Karo je z angleškimi soplezalci preplezal novo smer v granitni steni Nalumasartoqa, Miha Kajzelj in Igor Kalan pa sta se priključila hrvaški odpravi na Igdorssuit Havn Tower. Dobro bero vzponov so zaokrožili dosežki v granitnih stenah Yosemitov.

MIHA PETERNEL Foto: BLAŽ SAMEC

Predstavitev naših slapov v Franciji
Francozi so med 10. in 12. januarjem priredili tradicionalno mednarodno srečanje lednih plezalcev v Fournelu, ki je verjetno največje tovrstno srečanje v Evropi. Letos so ga obiskali naši alpinisti Marko Čar, Alenka Jerala, Zlatko Koren, Jože Makuc, Uroš Rupar, Peter Štefančič ter Andrej in Marija Štremfelj. Večeri so bili namenjeni predavanjem o lednem plezanju. Prvi večer so Francozi predstavili Gavarnie, področje z zaledenelimi slapovi na francosko-španski meji. Drugi večer je Andrej Štremfelj pred polno dvorano predstavil zaledenele slapove v Sloveniji. Občinstvo je predavanje presenetilo, saj si niso predstavljali, da imamo pri nas tako dobre in težke slapove.
Naši alpinisti so preplezali tudi več slapov, težkih do pete težavnostne stopnje in dolgih do 300 metrov. Zaradi obilice snega so bili najbolj zanimivi slapovi v Fournelu, dostopni le s smučmi, poleg tega pa je bila v marsikaterem tudi velika nevarnost snežnih plazov. Ker pa je izbira zaledenelih slapov v tem delu Francije res velika, so naši plezali predvsem v drugih področjih. S tem so se tudi ognili edini slabi strani srečanja - neznosni gneči v najbolj priljubljenih smereh.

M. P.

Rumeni diamant A. Markoviča
Zaledeneli slapovi v Tamarju vsako zimo privabijo veliko lednih plezalcev. Običajno plezajo Slap nad votlino, Centralni in Desni slap, letos pa so zamrznili tudi ostali slapovi.
Najboljši vzpon je opravil Andrej Markovič (AO Novo Mesto), saj je sam opravil prvenstveni vzpon po slapu, ki stoji 100 metrov levo od Slapu nad potjo. Ključno mesto 150 metrov visokega slapu je 15 metrov visoka prosto viseča sveča, ki le redkokdaj dovolj zamrzne. Markovič se je vzpona lotil v hudem mrazu (-20°C), ko je sveči manjkalo le še en meter do podlage. Preden je lahko stopil v svečo, je nekaj gibov naredil le po rokah. Ker je bil led nad svečo rumen, je smer imenoval Rumeni diamant (6-, 150 m, 1 h).
Desno od Centralnega slapu je bila v začetku decembra preplezana nova smer Rariteta (5), ki ima že kar nekaj ponovitev. Prvo solo ponovitev je opravil Tomaž Humar, drugo pa Damjan Kočar. Po novem letu sta jo ponovila tudi Andrej Markovič in Mare Tatič. Ker je bila smer na debelo zasnežena in varovanje slabo, se jima je zdela težavnost večja od ocene.

M. P.

Gore in ljudje
Pred petimi leti, januarja 1992, je bila na slovenski TV prva oddaja Gore in ljudje. V njej sta bila med drugim predstavljena Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki sta tedaj dobila najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu 'Zlati cepin'. Tokrat je zlati cepin spet v rokah naše naveze, za izjemen vzpon prek stene himalajskega lepotca Ama Dablam v lanski spomladanski sezoni, sta ga prejela Vanja Furlan in Tomaž Humar. Temu vnovičnemu izjemnemu dosežku bo posvečen uvodni del oddaje GiL, ki bo na prvem programu TVS jutri ob 20.05.

F. S.

Sodelovanje med PZS in NMA
Po zadnjih razgovorih z Nepalsko planinsko zvezo (NMA), je načelno domenjeno sodelovanje Planinske zveze Slovenije pri izobraževanju nepalskih vodnikov tudi v naslednjih letih. Komisija za odprave v tuja gorstva je zato razpisala udeležbo na tečajih za vseh naslednjih deset let, za inštruktorje, zdravnika in vodjo vsakokratnega tečaja. Pogoji so znani: vsaj aktivni AI in aktivno znanje angleškega jezika. Pisne prijave je potrebno poslati na PZS do 31. januarja.
Prvič doslej pa je NMA zaprosila PZS tudi za izvedbo nadaljevalnega tečaja. Ta se bo začel okoli 20. aprila, končal pa začetkom junija; teden dni bo v Katmanduju, dva do tri pa v Kumbuju. Vodil ga bo Bojan Pollak, zdravnik bo Miha Žalec, eden od inštruktorjev bo Jože Zupan, za drugega pa je mesto še prosto. Prijave (na ovojnici pripis 'Za Kumbu') je potrebno poslati do konca meseca na PZS

F. S.

Vodeno turno smučanje
Vse več jih je, ki so se naveličali smučanja ob vlečnicah, še posebej pa čakanja v vrstah in si zaželeli utirati smučino po nezvoženem snegu; v spremstvu izkušenega, ki bo skrbel za varnost in orientacijo. Vse to nudijo sedaj kamniški gorski vodniki na območju Velike planine. Potrebna oprema je običajna: smuči s turnimi vezmi in psi, za lažje ture so lahko tudi le tekaške smuči, za nekatere pa tudi alpske smuči z navadnimi vezmi. Razlikujejo izlete (npr. na Konjščico in po cesti na Ušivec, čez Gojško na Malo in po Poljanskem robu nazaj) in turne smuke, kot je npr. Gradišče - Dol - Rzenik - Dol - Šimnovec ali pa Gradišče - Mala planina - Sušave - Stahovica. Vodnikov je dovolj in najbolje se je dogovoriti z njimi osebno. Naslovi z njihovimi telefonskimi številkami so v knjižici, ki jo izdaja ZGVS, dobiti pa jih je mogoče tudi na PD Kamnik (Šutna 42, tel. 831-345) ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro ter ob sredah od 14. do 17. ure, kjer sprejemajo tudi prijave za osnovni tečaj za varnejšo hoje v zimske gore, ki se bo začel danes ob 17. uri. V soboto 25. januarja ob 9.30 pa bo predstavitev turnega smučanja, zbirališče ob 9.30 na zgornji postaji žičnice na Veliki planini, pred gostiščem Šimnovec.

F. S.

Dve novi izdaji kart
Planinska zveza Slovenije je ponudbo planinskih koledarjev obogatila z novima izdajama koledarjev Julijske Alpe - Zahodni del in Triglavski narodni park, oba sta v merilu 1:50.000 in že drugi izdaji. Vsebinska in oblikovna zasnova Miroslav Črnivec s sodelavci Kartografskega oddelka GZS, natisnili pa so ju v Tiskarni Delo. Krasita ju dva uspela posnetka: Staneta Klemenca pogled v dolino Bavšice in Jožeta Miheliča Jalovec s Slemena. Cena v maloprodaji (s prometnim davkom) je 1030 SIT.

F. S.

Srednješolsko prvenstvo
Tretje srednješolsko prvenstvo v športnem plezanju bo v četrtek, 23. t.m. v športni dvorani zavoda Sv. Stanislava (Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu). Ob 10. uri bodo kvalifikacije za dijakinje, od 11. uri za dijake, finale najboljših pa bo ob 17. uri. Letos se bodo tekmovanja udeležili tudi srednješolci iz sosednjih držav. M. P.

Wissiakova grapa
Podpredsednik PZS in načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja je zadnjo nedeljo lanskega leta preplezal Wissiakovo grapo v Planjavi in sestopil skozi Repov Kot. Ob šestdesetem rojstnem dnevu, ki ga je praznoval prejšnji teden, mu želimo še veliko lepih trenutkov v gorah!

M. P.

Rogarjev slap
Jure Črnič in Dragan Markovič, člana novega plezalnega kluba Bovec, sta v Trenti preplezala do sedaj še nedotaknjen slap 50 m desno od Končarjevega žleba. Plezala sta 10. t.m. tik pred odjugo in naletela na slab led. Po domačiji, nad katero stoji, sta ga imenovala Rogarjev slap (4-4+, 90/85°, 40/60°, 130 m, 3 h). Povedala sta še, da so se v odjugi po 10. 1. v Trenti podrli vsi slapovi.

M. P.

V Patagonijo
Monika Kambič in Klemen Mali sta odpotovala na jug Južne Amerike. Obiskati nameravata stene okrog Bariloč, njun glavni cilj pa je skupina Fitz Roya, kjer načrtujeta vzpon po Casarottovi smeri. Za uresničitev načrta bosta potrebovala nekaj dni lepega vremena med silovitimi viharji, ki so značilni za Patagonijo. Domov se bosta vrnila v začetku aprila. Finančno so ju podprli Medic, Mirage, Občina in AO Mengeš, Brigita Market, Galma, Uršič, Pan - Kam, Calcit, Medico Pharm, Foto Grohar in Jambo.

M. P.

Slapovi v Logarski
Prejšnji konec tedna so Silvo Babič, Špela Hleb, Boris Strmšek in Jure Niedorfer (15 let) preplezali Levi slap, Kristal in Slap pod tunelom v Logarski dolini. Verjetno pa po zadnji odjugi v tej dolini ni več uporabnega ledu.

M. P.

Klasična ledna smer
Borut Čadež, Igor Mlinar, Viktor Relja in Janez Velikanje so 28. decembra ponovili Direktno smer (D+, 70/40-60°, 950 m) v severni steni Hochfernerja (3463 m) v Zillertalskih Alpah. Ledne razmere so bile zelo dobre, zato so plezali nenavezani in za vzpon porabili le 4 ure. Oviral pa jih je hud mraz in nevarnost plazov na sestopu. Ker je bil leta tudi orientacijsko zahteven, so v temi le s težavo našli pot v dolino, kjer sta Mlinar in Velikanje ugotovila, da sta pomrznila po nogah.

M. P.

Slapovi v Tamarju
Markovič je v Tamarju preživel dva vikenda letošnje zime in poleg solo ponovitev Centralnega in Slapu nad votlino opravil še prvo solo ponovitev Rastlince (4/5). V tem slapu je led ponavadi zelo tanek, tokrat pa je bil kar pol metra debel, tako da se mu je smer zdela lahka za svojo oceno.

M. P.

Mišja peč
Naše najboljše plezališče obiskuje tudi veliko tujcev, ki marsikdaj opravijo tudi kvalitetne vzpone, ki pa ponavadi niso nikjer zabeleženi. Dunajčan Cristoph Helma je opravil drugi vzpon v smer Eagles. Uspešen je bil v tretjem poskusu, potrdil pa je oceno Vilija Gučka (8b), ki je smer prvi preplezal. Helma je preplezal tudi smer, ki jo je desno od Tete Lize opremil Tržačan Tulio Ferluga. Smer poteka čez celo steno in do sedaj verjetno še ni bila preplezana. Dunajčan je predlagal ime Kafe Expres (8a+).

M. P.
 

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV
eXTReMe Tracker