Tu imaš vse, pa rineš v tujino! Včasih smo hodili v planinski dom peš, danes z gorskim kolesom v hotel ... Pa Drava je blizu in dobri prijatelji s kanuji ... Brez zajle med feratarji ne gre! ...
Se vprašate, kaj je uvodnim besedam skupnega? Odgovor: nepozabno doživetje hribov malo drugače. V reklamni reviji poznana slika z napisom hotel Tisa. Nikoli slišal zanj! A nekje v podzavesti znana stavba. 
Berem oglas naprej in med vrsticami »bivši Poštarski dom na Pohorju«. Ja, seveda iz otroštva jo poznam, ko smo hodili peš po Pohorju. Pa tiste črno-bele razglednice rjavo tonirane… Pozornost pritegne ponudba za gorsko kolesarjenje in nizke cene. Na koncu oglasa še dodatnih 15 % popusta. Kaj še čakaš, hitro pokliči za rezervacijo! Ni panike! Ljudje se raje cvrejo v tej vročini v dolini, na Pohorju pa prijetna senca gozdov, svež zrak, tišina in mir.
Na hitro se odločiva za turno kolesarjenje naslednjih nekaj dni. »Poštarca« preurejena v hotel je že na prvi pogled dajala vtis urejenosti, udobja in dobrega počutja. In res je bilo tako, z eno besedo »nobel!«. V Tisi dobiš kolesarsko karto, kjer ti povedo vse podrobnosti, kaj je kje in kaj se splača pogledati. Kljub dobro označenim kolesarskim potem, ti prijazno ponudijo prospekt s telefonsko številko, za vsak primer, če bi slučajno zamudil na večerjo. Že vedo zakaj! Cest, kolovozov, poti in potk, steza in stezic,… je tod na milijone in prav toliko križišč. Turno kolesariti po označenih poteh! Ne, to ne gre ravno skupaj. Zato je potrebno imeti še kakšno drugo karto ali še bolje GPS, sicer bo večerja res hladna!
Ste kdaj pomislili, da bi prišel dober prijatelj na obisk na vaš turno kolesarski izlet! Na Pohorju doživiš vse, tudi to. Šumik je prava točka za srečanje in ravno tako prijetno se je odpeljati skupaj do Klopnega vrha. Mimo grede prevoziš 50 km, kot bi jih navijal na roke. Vmes pa za vsakim vogalom koče, domovi, cerkvice, slapovi, jezerca, stolpi, vzpenjača in še marsikaj. V dolini vročih +32 °C, tu v hribih prijetnih 5 °C manj, v senci svežih gozdov na kolesu res nič ne manjka. Človek bi kolesaril še ponoči, če ne bi bilo teme. A zavetje hotela na idilični lokaciji, sredi gozda, ob pašniku, ko te zjutraj zbudi mukanje krav, odlična hrana, postrežba, fitnes, savna, namizni tenis, te premami, da je vendar tudi tu lepo, predvsem pa za hribovce nadstandarno udobno.
Če so krave naznanjale nov dan, potem se bližajo nove dogodivščine! »S hriba boš gledal Dravo, pa še skoči vanjo«, so bile besede feratarskega kolega. In res, izziv je bil takoj sprejet. Povabila na spust v kajaku ne moreš kar tako zavrniti. Sploh če ti to ponudi »velemojster«, ki se s tem ukvarja vrsto let. Pomislite s kolesom na kajak! Res je bilo tako, jutranji spust v dolino je bil dolg, naravnost fantastičen ob misli, da bo navzgor vozila vzpenjača. Sicer pa bi v tej vročini bil vzpon s kolesom morilsko dejanje. Popestritev turnega kolesarjenja s kajakom na Dravi je bila res prava dogodivščina. A to še ni bilo vse. Ker v »Maribori« nimajo ferate (hodijo k nam na »Gonžarco«) imajo pa pravo »Zajlo« (z veliko začetnico!) čez Dravo. »Zajlo« je pač treba prijet, če si že tam. Hud trening za roke, s kančkom adrenalina, a zgodbe tega dne še ni konec.
Prej sem omenil tisto napravico, ki kaže pot. Je majhna, priročna in tiha. Zato jo mimogrede pozabiš recimo na pultu blagajne, ko kupuješ karte za vzpenjačo. Na vrhu žičnice te prijazni in pošteni »Pohorci« (z veliko začetnico!), pomislite, zastonj napotijo v gondolo, da te v dolini čaka tvoja lastnina. Res nihče ne želi, da bi se na Pohorju izgubil. Še so kraji, kjer šteje dobrota in poštenje! In človek se tja rad vrača.
Kramljanje po odlični večerji ob pohorski omleti na terasi hotela Tise s kolesarskima gostoma iz Ribnice je minilo v ugotavljanju splošnega zadovoljstva o pravi izbiri lokacije za preživete čudovite turno kolesarske dni v idilični pokrajini. Mi pa rinemo po dogodivščine k sosedom na zahod, kjer je v planinski bajti polpenzion dražji kot v hotelu pri nas, hotel pa trikrat dražji. Da o cenah pri severnih sosedih sploh ne govorimo in kaj vse ti zaračunajo. Le zakaj je Pohorje prazno!
Milan Domitrovič