Boris Štupar 18.08.1902 21:32 3445 0

Nesreča na Stolu

Piše se nam z Gorenjskega:

Sv. Lavrencija dan popoludne je odrinila precejšnja družba naših domačinov proti Stolu. Nekakov vodnik vsega je bil g. Ivan Čop iz Most, znani lesni trgovec in sedaj tudi lastnik lova v Zavrhu. Z nekakim posebnim veseljem je pravil vsakemu tisti dan, da jo mahnejo na večer na Stol. Da bi bil izlet bolj zabaven, vzeli so nekateri seboj puške, da bi na Vrtači in v Vrlčih pogledali po divjih kozah. Ob sedmih — drugo jutro 11. t. m. so bli vrh Stola. Kateri niso imeli lovskih pravic in pušk, ostali so na gorskem slemenu, drugi; so se pa postavili na čakališča. Komaj dobro posedejo, že se začuje čuden, zamolkel strel. Zajedno je čul gosp. Egidij Jeglič, ki je bil najbližje, bridek vzdih. Takoj prične klicati sina g. Čopa Ivana, pravnika, ki je stal najvišje. Skokoma prihiti ta k očetu. In oj groza! Oče je ležal v silnih bolečinah v neznanski strmini med kamenjem in prosil: »Oj, pomagajte! Ustrelil sem se!« Kmalu prihitita še dva druga na lice nesreče. Tedaj jim je povedal, kako se je ponesrečil. Nabasal je namreč dvocevko, napel petelina ter hotel tako oprezno čakati divjačine. Ker pa ni bil na dosti pripravnem sedežu, hotel se je nekoliko presesti, a v tem mu spodleti, puška mu zdrsne iz rok po meli nizdol. Sprožita se oba petelina in krogla predere pri desni trebušni dupini in desni rami život, zrnje iz druge cevi je pa ostalo v odrobju. Rešitve seveda ni bilo nobene. Živel je še tri četrt ure v silnih bolečinah. Zadnje besede so bile: »Molite zame!« Ker ga seveda sami niso mogli nesti brez nosil, šli so na rovte po ljudi, da so napravili nosila in ga prenesli po dolgi težavni poti na Jezerca, od koder so pripeljali truplo dragega rajnika šele zvečer ob 10 uri v Moste.
Žalost je nepopisna ne samo v družini, marveč tudi v celi županiji in okolici. Zakaj on ni bil samo skrben oče in vrl gospodar, ampak bil je kot lesni trgovec, predsednik krajnega šol. sveta in občinski odbornik celi županiji, da celemu okraju na veliko korist. Bodi torej priporočen vsem znancem v blag spomin in
molitev. N. v m. p.!

Domoljub, 18. avgust 1892