Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Neprijetna vprašanja na tiskovni konferenci GRS

05.07.1997

Arhiv planID

sobota, 5. julij 1997, ob 18:00, Boris Štupar, ogledov: 1700

Delo: Načelnik GRS Danilo Škerbinek predstavil ugotovitve rekonstrukcije nesreče pod Okrešljem, nato pa Emilu Herlecu očital zlorabo tiskovne konference

LJUBLJANA, 4. julija - Na današnji tiskovni konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije so javnost seznanili oziroma poskusili seznaniti z ugotovitvami strokovnega odbora za obnovo pravzaprav rekonstrukcijo poteka tečaja reševalcev letalcev, ki sojo po tragediji, v kateri je 10. junija pod Okrešljem preminilo pet reševalcev, naredili v Mojstrani.

Odbor je imenovala komisija za GRS, več strani dolgo poročilo pa je pred novinarsko srenjo prebral načelnik GRS Danilo Škerbinek. Kopije, žal, nismo mogli dobiti, ker je bilo poročilo natipkano tik pred konferenco, če pa na kratko povzamemo slišano, lahko zapišemo, da je splošna ugotovitev po rekonstrukciji tragedije med vajo na Turski gori pravzaprav samo ta, da se je nesreča zgodila zaradi zaporednega spleta nesrečnih okoliščin na sidrišču, od koder naj bi reševalce s ponesrečencem dvignil helikopter.

Načelnik Škerbinek je večkrat ponovil, da ne more govoriti o imenih, torej o ljudeh, kdo je kaj storil ali česa ni storil, nekaj materialnih dokazov potrjuje, da je vmes tudi človeški faktor, samo poročilo pa ni dokončno in lahko sklepamo, da se bodo še kresala najrazličnejša mnenja, kaj naj bi bil pravzaprav povod za tragično nesrečo. Mimogrede smo zvedeli, da se je vrvna zanka, vsaj tako je pokazala rekonstrukcija, res zataknila ob vakumsko vrečo, ki jo je zaradi tega iz vodoravnega položaja začelo vleči navpik samo z eno stranjo, takrat je nagnilo tudi helikopter, mehanik, ki ima na skrbi električni vitel, je izgubil pregled nad dogajanjem spodaj na sidrišču, potem pa je bilo v nekaj sekundah vsega konec.

K temu lahko dodamo še, da so na GRS, vsaj tako kaže, s poročilom pohiteli, ker se v nekaterih podrobnosti ne strinjajo s poročilom preiskovalcev celjske UNZ oziroma policije, ki je nekaj posameznikov, reševalcev sicer povabila na pogovor in jih vprašala za mnenje, toda GRS oziroma njene komisije k preiskavi ni povabila. Kot je dejal Danilo Škerbinek, so lahko samo kaj pojasnili, ne pa tudi povedali svojega mnenja. Na posebno vprašanje, če bi bila posadka helikopterja lahko kakorkoli kriva za nesrečo, smo dobili odgovor, da ne.

V Mojstrani so rekonstrukcijo nesreče posneli na video, posnetek bo na voljo vsem, ki bodo sodelovali pri morebitnih dopolnitvah poročila in sklepov, ki izhajajo iz njega. Naj omenimo, da je bilo na konferenci med drugim rečeno, da je helikopterskega reševanja - pri nas na ta način rešujejo že 31 let - v gorah zmeraj več, iz tokratne nesreče pa naj bi potegnili predvsem nauk, da brez primerne opreme, velike izurjenosti, discipline in reda pri tako nevarnem poslu ne gre.

Za svojevrstno presenečenje na konferenci je proti koncu srečanja predstavnikov GRS in javnosti poskrbel kranjski starosta gorskih reševalcev letalcev Emil Herlec, ki je prišel v Ljubljano s polno torbo časopisnih izrezkov in je pravzaprav postavil samo nekaj kratkih vprašanj. Izračunal je namreč, da je od kritičnega napetja vrvi in nagiba helikopterja, pa do trenutka, ko je skala s petimi reševalci zgrmela v globino, minilo od štiri do sedem sekund in da bi rad vedel, zakaj v tem času nihče ni ničesar ukrenil oziroma ali je bil sploh kdo zraven, ki bi lahko kaj storil, da ne bi prišlo do tragedije. Navsezadnje ga je zanimalo tudi to, kdo je pravzaprav vodil vajo. Postavil je tudi nekaj, po svoje zoprnih vprašanj, na primer, kako so bili ponesrečeni reševalci nezgodno zavarovani, kakšne so zveze, pravzaprav kako, s kakšnimi sredstvi komunicira posadka helikopterja z reševalci na tleh in pribil, da je to ključnega pomena ne samo za preiskavo temveč tudi za nadaljnje delo in varnost pri helikopterskem reševanju.

Lahko zapišemo, da odgovorov, vsaj takih, kot jih je pričakoval, ni dobil, vprašanja je zato ponovil, vendar se je na koncu moral zadovoljiti s Škerbinekovim »pojasnilom«, češ da je zlorabil tiskovno konferenco z vprašanji, ki nanjo ne sodijo, pa tudi načelnikovo dobro voljo, ko mu je pustil k besedi, čeprav mu ne bi bilo treba. Herlec je nato odšel iz sejne sobe, rekoč, da je bolje tako, preden se zares razburi ...

K. D.


Še nekaj dodatnih pojasnil o gorski nesreči

Kot smo javnost že obvestili, je delo kriminalistične komisije Urada kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve Celje, pri preiskavi hude gorske nesreče na Turski gori temeljilo predvsem na ugotavljanju morebitne subjektivne krivde in kazenske odgovornosti posameznih udeležencev vaje. Jasno smo tudi povedali, da krivcev nismo ugotovili in da smo zato podali le poročilo Okrožnemu državnemu tožilstvu Celje.

Na podlagi naše informacije so bili v sredstvih javnega obveščanja objavljeni članki. Gorska reševalna služba iz Kranja je predstavila novinarjem svojo verzijo poteka nesreče, katere simulacija pa je bila žal, kot vse kaže, opravljena le na podlagi teh člankov. Poročilo, ki smo ga o naših ugotovitvah podali državnemu tožilcu pa obsega skupaj s prilogami preko 50 strani. V njem so navedene vse podrobnosti, tudi tiste in take, ki potrjujejo, da so kriminalisti preiskavo te tragedije opravili strokovno, temeljito in odgovorno. Pri tem delu so nam strokovno pomoč nudili gorski reševalci z območja naše Uprave. Sodelovanje med kriminalisti in sodelujočimi gorskimi reševalci je bilo ves čas korektno in profesionalno.

Poudariti pa moramo, da pri povzemanju poročila v naši informaciji za sredstva javnega obveščanja niso bile dovolj jasno opisane povezave reševalne vakumske vreče s sidriščem, zaradi česar je po našem mnenju tudi prišlo do napačnega razumevanja naših ugotovitev. Sicer je res, da se naše ugotovitve, ki temeljijo na zbranih obvestilih, najdenih sledeh na kraju nesreče in ponesrečencih, opravljeni simulaciji poteka reševanja in opravljenih razgovorih s posadko helikopterja, domnevno »poškodovanko« in reševalcem, v nekaterih podrobnostih razlikujejo od predstavljene verzije GRS Kranj. O podrobnostih ne želimo polemizirati preko sredstev javnega obveščanja, saj menimo, da za nadaljnje medsebojno sodelovanje, ki se bo nedvomno moralo nadaljevati, ta način ni pravi. Kajti sodelovanje pri reševanju v gorah zahteva med gorskimi reševalci in policijo ne le visoko stopnjo medsebojnega spoštovanja, ampak tudi najvišjo možno stopnjo zaupanja.

Še enkrat želimo povsem jasno poudariti, da niti v poročilu državnemu tožilcu, niti v naši informaciji za javnost nismo govorili o krivdi in da je tudi po naših ugotovitvah do te tragične nesreče prišlo zaradi spleta nesrečnih okoliščin in nenamerne napake.
Naj dodamo še to, da v naši preiskavi nismo ugotovili elementov, ki bi kazali na subjektivno krivdo oz. kazensko odgovornost posadke helikopterja. Ostalo vlogo posadke helikopterja pa raziskuje posebna komisija Republiške uprave za zračno plovbo.

Stanislav Veniger,
načelnik uprave svetovalec vlade

 

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker