Šport mladih - januar 2007 - Niko Slana: Vzgojitelj, glasbenik in plezalec
Šport mladih - januar 2007
Ljudi, ki so imeli opraviti z Vilijem Gučkom, ni malo, saj je možnosti za srečanje z njim veliko. Vsestransko dejaven 40-letnik, ki ugotavlja, da lahko brez škode preživi poletje brez računalnika in spleta, deluje na področjih, preko katerih tudi posredno vpliva na ljudi. Vili je končal Fakulteto za šport, poklicno se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami. Opravil je enoletno dokvalifikacijo na Pedagoški fakulteti, ki mu je omogočila, kot sam pravi, minimalni vpogled v delo, zunaj športne vzgoje. V širši okvir svojega poklicnega dela je vstopil tudi kot voditelj skupin za samopomoč, seveda staršev otrok s posebnimi potrebami. Gre za projekt ustvarjanja širšega socialnega okolja za ljudi, ki se, zaradi težav s svojimi otroki, zapirajo sami vase.
Ko danes gleda na izobrazbo Fakultete za šport, ugotavlja, da ji je manjkalo predvsem nekaj filozofskega ali vsaj družbenega ozadja, s katerim bi lahko krmilil svoje življenje. "Samo šport je včasih nekoliko premalo," meni.
Drugo pomembno področje Vilija Gučka je glasba. Sodeluje v skupini Hiša, v njej poje in igra bas kitaro. V petnajstih letih so izdali že osem plošč, pred novim letom 2006 pa so v Cankarjev domu izdali že deveto ploščo. Do glasbe ima poseben odnos: "Bežnost, s katero danes mnogi spremljajo glasbo, me moti. Če že kupim ploščo, jo poslušam, preberem besedila. Želim jo doživeti v celoti," pravi.
Vilijeva prva ljubezen pa je plezanje, a zdaj ko ne tekmuje več, je postal opremljevalec plezališč. "To je strast. Ko zagledam skalo, pomislim, kako bi v njej potegnil smer." Kot pisatelj se na koncu svojega dela, ko je v smer zabil in zalepil zadnji klin, tudi podpiše. Na vstopu v smer zalepi v skalo drobno kamnito ploščico s Hvara, na katero napiše ime smeri. "Doslej sem opremil že prek 400 smeri, veliko od teh je na Hvaru, Braču in Pagu. Vsaka smer je nova gibalna uganka, plezališče pa je kot prazna križanka. Najbolj sem ponosen na domače plezališče Renke. Približno pet let je trajalo, da sem ga uredil in še zmeraj imam v načrtu nekaj novih smeri," pravi Vili in poudarja, da je to odgovorno delo, ki zahteva veliko časa, volje in tudi denarja, čeprav je v zadnjem času že skoraj sistemsko poskrbljeno, da pride do klinov. Pomembna prvina opremljevalca je varnost: "Klini morajo zagotavljati absolutno varnost, poleg tega pa se trudim, da ne bi umetno ustvarjal oprimkov ali možnosti za napredovanje. Tako je veliko smeri opremljenih, a ostajajo projekt - to pomeni, da jih je treba še preplezati. Zadnja leta me vse bolj zanima tudi opremljanje smeri za zimske razmere. Te so kombinacija zaledenelih slapov in suhe skale, tako imenovani dry tooling, za plezanje z orodji."
Vilija boste poleti skoraj zanesljivo srečali v kakšnem francoskem plezališču ali pa na Hvaru, kjer na severovzhodnem delu otoka že nekaj let načrtno ustvarja "svoje" plezališče, domačini pa znajo ceniti to njegovo dejavnost, saj vedo, da lahko tudi s ponudbo plezališča obogatijo turistično ponudbo. "Imam cel šop vizitk domačinov, ki sprejemajo turiste. Letos sem pri njih zastonj preživel del poletja in potegnil spet nekaj novih smeri. Če pa bi doma komu dal list z opisom smeri in bi zahteval 300 tolarjev, da bi si morda lahko kupil nekoč novo vrv, bi me čudno gledali," razmišlja in s tem odpira novo poglavje, ki bi ga lahko imenovali tudi intelektualna lastnina. "Danes se zdi povsem vsakdanje, da ekipa ljudi sede v avto in poslika vsa slovenska plezališča, nekdo jih nariše in na koncu izdajo vodnik, po možnosti pa v njem ni niti besede o človeku, ki je smer ustvaril, da ne govorimo o tem, da je to morda delno tudi njegova intelektualna in fizična lastnina, saj je vanjo vložil veliko svojega dela in sredstev. Če nič drugega, bi se del sredstev, ki jih dobi izdajatelj priročnika, moralo vrniti v sklad Planinske zveze Slovenije in njeni komisiji, ki financira nastajanje novih smeri in plezališč. Rečjo ti, da moraš biti vesel, ker so smeri in plezališča, ki si jih ustvaril, natisnjeni v vodniku. Nekoliko čudno je to dojemanje dela," je še dodal. N. S.