Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Rimski zid za plezanje

nedelja, 19. avgust 2012, ob 05:29, Boris Kumer, ogledov: 3665

Dnevnik - : Starodavni zid na Mirju ne ogrožajo plezalci, temveč slabo vzdrževanje

Ljubljana - Nekateri Ljubljančani se jezijo nad športnimi plezalci, ki svoje plezalne veščine pilijo na Rimskem zidu na Mirju. Ta je namreč največji ostanek rimske Emone v Ljubljani in je tudi zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. "Zakaj pristojni zavodi ne ukrepajo in ne zaščitijo Rimskega zidu pred športnim plezanjem. V Grčiji imajo poseben odnos do svojih antičnih dragocenosti, pri nas pa je Rimski zid popackan z magnezijem in nekje so celo luknje," se je jezil eden od občanov.

A na mestnem oddelku za šport odgovarjajo, da po mnenju strokovnjaka z dolgoletnimi plezalnimi izkušnjami plezalci na zidu delajo zanemarljivo škodo. "Plezanje ni izrecno prepovedano, je del urbanega življenja v mestu in zato s tem ni nič narobe," so zagotovili na oddelku za šport in dodali, da plezalci po zidu plezajo že trideset let. Poudarili pa so, da so plezalci vedno bolj osveščeni in da za seboj sedaj počistijo magnezij, ki ga čez čas tako in tako spere tudi dež.

Temu ostanku Emone, ki ga je arhitekt Jože Plečnik v preteklosti preuredil v park, poškodbe bolj kot plezalci povzroča slabo vzdrževanje zidu, so povedali na mestnem oddelku za kulturo. Odkrili so, da so po večletnih prizadevanjih lani končno pridobili finančna sredstva iz evropskih regionalnih razvojnih programov, s katerimi že obnavljajo Rimski zid. Prenova naj bi bila končana septembra.

Mestna občina pa hkrati z obnovo pripravlja še celovit načrt upravljanja arheoloških parkov v prestolnici, s katerim bo preprečila, da bi bili spomeniki, kot je ravno rimski zid, slabo vzdrževani. S tem projektom bo mestna občina ob pomoči muzeja in galerij mesta Ljubljane poskušala med seboj povezati arheološke parke iz obdobja rimske Emone, ki so po prestolnici razpršeni na razmeroma majhnem območju, a so neprepoznavni. To pomanjkljivost bo mestna občina poskusila odpraviti z ureditvijo Emonske promenade pod Kongresnim trgom, kjer bo razstavila najdbe, ki so jih arheologi odkrili med gradnjo garažne hiše, hkrati pa bo s pomočjo mestnega muzeja napravila informacijsko točko, na kateri bodo turisti in Ljubljančani dobili vse potrebne informacije o Emoni. Dobili bodo tudi navodila, kako pridejo do arheoloških parkov, kjer so na prostem razstavljeni rimski ostanki.

Ta projekt je za Ljubljano še posebno pomemben, zato ker bo leta 2014 praznovala dve tisočletji od ustanovitve Emone, so predstavniki mestne občine zapisali v Strategiji razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana v obdobju med letoma 2012 in 2015. Za oživitev in obnovo Emonske hiše na Jakopičevem vrtu na Mirju, zgodnjekrščanskega centra na Erjavčevi cesti in Rimskega zidu ter ureditve Emonske promenade pod Kongresnim trgom bo mestna občina namenila 140.000 evrov lastnih sredstev, preostalih 800.000 evrov pa bo pridobila iz bruseljske blagajne.


Do prenove plezali tudi po ljubljanskem gradu

Na Mestni občini Ljubljana ocenjujejo, da je Rimski zid med športnimi plezalci priljubljen, ker je v samem središču mesta, ker je lahko dostopen in ni nevaren, pa tudi zato, ker je plezanje brezplačno. Je pa v sami Ljubljani in okolici kar nekaj umetnih in naravnih plezalnih sten. Naravna plezališča v bližini prestolnice so Turnc pod Šmarno goro, Retovje pri Močilniku, Iški vintgar in Gornji Ig. Večja plezalna stena je v osnovni šoli Nove Jarše, nekaj manjših pa v drugih šolskih telovadnicah. Mestna občina že nekaj časa načrtuje še en večji plezalni center v športni dvorani na Stožicah. Plezalci so nekdaj plezali tudi po ljubljanskem gradu, vendar so to lokacijo opustili po prenovi gradu v začetku 90. let.



 

eXTReMe Tracker