Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Geometri na planini sprožili govorice


sreda, 27. december 2006, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1388

Delo, Sobotna priloga: Poštni predal 29 - o Vrtaški planini

Delo, Sobotna priloga, sobota, 16. decembra 2006
Poštni predal 29

Delo, 8. decembra

Geometri na planini sprožili govorice

Pašna skupnost Dovje-Mojstrana hoče na Vrtaško planino, ki stoji v osrednjem območju, se pravi v osrčju Triglavskega narodnega parka, speljati cesto, pardon, traktorsko vlako, v dolžini 3,7 kilometrov. Menda zato, da okrog 50 krav, ki se tam poleti pasejo, ne bi trpelo ob vzponu na gorske pašnike. To smo lahko prebrali v časopisju in na spletni strani Gore in ljudje. Seveda bi bilo tudi brez zapisanih ugibanj vsakemu jasno, da so interesi drugje in da cesta, po kateri bi lahko prišla na planino tudi vsakršna terenska vozila, nekaterim odpira številne »ugodnosti«, od spravila lesa do morda kasnejšega turističnega »razvoja« zdaj neokrnjene planine.

Kot ljubiteljici narave in gora ter prostovoljni naravovarstveni nadzornici Triglavskega narodnega parka (ki bo gotovo ukrepal v soglasju s svojimi načeli in zakoni) se mi zdi nerazumljivo, kako lahko takšna ideja na takem območju komu sploh pade na pamet, in če mu že pade, kako da s svojimi načrti takoj ne seznani širše slovenske javnosti. V narodnih parkih naj bi vendar veljal princip »pustiti naravi biti narava«, še toliko bolj, če govorimo o našem edinem narodnem parku. Po definiciji Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN) je narodni park naravno območje, namenjeno predvsem za varstvo in ohranitev enega ali več ekosistemov za sedanje in bodoče rodove, v katerem so raba naravnih virov in druge človeške dejavnosti, ki bi bile v nasprotju z nameni varstva, izključene.

Z naravnim bogastvom, ki je dediščina vseh nas in tistih, ki pridejo za nami, ne morejo in ne bi smeli razpolagati posamezniki in ožje lokalne skupnosti. Izjemnost s civilizacijo neomadeževanega gorskega prostora je vrednota, ki presega kratek časovni interes, zato smo poleg veselja in miru, ki nam ga daje, dolžni ubraniti njegovo trajnost. Zaradi tega zavračamo poseg, ki bi samotno Vrtaško planino spremenil v poligon za različne dejavnosti. Pa še krave bi se strinjale.

Katarina Mahnič, Ljubljana,
in 162 somišljenikov z vseh koncev Slovenije
(seznam imen in naslovov je shranjen v uredništvu)

eXTReMe Tracker