Ciril Velkovrh: jih je profesor dr. Tone Wraber jih izbral med 600 fotografijami
Wraber Tone
Dvakrat sto alpskih rastlin na Slovenskem
Ljubljana, Prešernova družba, 2006. 230 strani
Najlepše je doma, pravi slovenski pregovor. Lepo pa je tudi drugod, v naravi, ob morju, v gorah. Zakaj pa ravno v gorah, kjer so strme in naporne poti do ciljev, planinskih koč in gorskih vršacev. Pogled na naše gore je lep zaradi njihovih oblik, saj so med najlepšimi na svetu. V gorah pa je lepo tudi zaradi gorskega cvetja, ki ga pohodniki pogosto niti ne opazijo. Med visoko travo, med skalovjem, v produ in globelih je teh gorskih lepotic zelo veliko.
Nekoč sem na pobočju Tosca (2275 m) iskal črno murko. Prehodil sem velik del strmine navzgor in počez, a v eni uri nisem našel nobenega cveta. Mislil sem že, da sem prišel prekmalu ali prepozno. Že sem se hotel vrniti v dolino, ko sem zagledal prvi cvet, nato pa še drugega in še veliko nadaljnjih. Navadil sem se, kak je potrebno gledati, da najdeš to, kar iščeš. Črnih murk je bilo na pobočju Tosca vse polno.
Profesor dr. Tone Wraber, znani strokovnjak in ljubitelj cvetja, predvsem gorskega, je iz 600 različnih primerov izbral 200 fotografij najzanimivejših gorskih rož, ki rastejo nad, pa tudi malo pod gozdno mejo. Za vse je pripravil rastlinske opise, navedel čas cvetenja in višinske razpone, kje jih lahko najdemo. Zapisal je tudi na kakšnih rastiščih rastejo posamezne cvetice, kakšna je splošna razširjenost in kakšna je razširjenost v Sloveniji. V knjigi je tudi omenjenih več deset podobnih vrst, ki pa se na fotografiji komaj ločijo od upodobljenih. Kljub omejenemu obsegu je ta knjiga po številu predstavljenih vrst doslej najobsežnejša izvirna taka knjiga pri nas.
Med bolj znanimi gorskimi rožami so predstavljene tudi: pogačica (Trollius europaeus), Kernerjev mak (Papaver alpinum), alpska velesa (Dryas octopetala), triglavska roža ali bleščeči prstnik (Potentilla nitida), dlakavi sleč (Rhododendron birsutum), avrikelj (Primula auricula), Clusijev svišč (Gentiana clusii), Zoisova zvončica (Campanula zoysii), planika ali očnica (Leontopodium alpinum) itd.
Znani raziskovalec gorskega cvetja B. Hacquet je ob prelomu v 19. stol. izjavil: »Kolikokrat sem si želel, da bi bil tam leto dni pastir in imel priložnost, da bi v vseh letnih časih prehodil ta s cvetjem bogati svet.«
Ciril Velkovrh