Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 20.12.1993

  20.12.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 20. december 1993, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1673

Delo, Šport: ... Solo prvenstvene in težke solo ponovitve

Filip Bence je letos sam preplezal tri prvenstvene v Draškem vrhu in ponovil več težkih smeri v Triglavu, Mangartu in Vevnici
V Triglavu je preplezal t.i. Diretisimo: varianto Skalaške Čez sodčke, nadaljeval po Skalaški in po varianti Fajdiga-Pintar pod Čopa in čezenj na vrh. V Mangartu je v enem dnevu preplezal Cozolina in Floreanini-Kravanjevo, med plezalskim taborom v spomin Pavlu Podgorniku in Tamari Likar pa Desnega Piussija v Vevnici, ker je bil zaradi slabega vremena tudi edini vzpon na taboru. 20. VIII. je sam ponovil še Raz spominov v Mangartu (V-VI, 500 m), kar je bil prvi solo vzpon v tej smeri. 31. VII. pa sta z Janezom Primožičem druga ponovila Beg v večnost (VI+/VI, 800 m) v isti
steni.
Sam pa je Bence v Velikem Draškem vrhu preplezal prvenstveno smer Upanje, visoko 600 m in ocenjeno VI+/VI. Smer poteka po poči takoj levo od Centralne. Poč je večkrat prekinjena in te prekinitve so ključna mesta smeri. Smer je od vstopa do vrha povsem samostojna, odlikuje pa jo plezanje po zelo majhnih oprimkih, vmes pa je tudi nekaj previsov in celo streh. Smer je zelo direktna (le nekaj metrov pod veliko gladko steno v zgornjem delu zavije nekaj metrov levo in nato po prvem možnem prehodu nazaj) in orientacija zato lahka. Po Bencetovem mnenju je ena najlepših in najzanimivejših smeri v Krmi. Je povsem prosta in zelo prepadna. V smeri je pustil dva klina v težjem srednjem delu. Skica bo objavljena v eni od prihodnjih številk Alpinističnih razgledov.
Poleg te je Bence z Janezom Primožičem v Draškem vrhu preplezal še prvenstveno spominsko dr. Ažmana, o čemer je že bilo poročano. V Beli peči nad Lomom pa je Bence sam splezal dve krajši smeri, 19. maja Jubilejno in 15. junija Filipovo. Jubilejna (VI-100 m) je lepa smer z dobro skalo in prosto preplezljiva, vsi klini in nekaj svedrovcev pa so ostali v smeri. Poteka med Direktno in Javorniško. Smer je Filip Bence splezal ob svojem jubileju - 25. letu aktivnega plezanja. Filipova (VI, 100 m) je v zgornjem delu nekoliko zahtevnejša, skala pa je tudi tu dobra. Vsi klini so ostali v smeri.

ALEŠ BJELČEVlČ

Nebo nad Afriko tretja knjiga Iztoka Tomazina
Vsestranski alpinist, ekstremni smučar, zmajar in jadralni padalec se je znova izkazal tudi kot odličen pisec
Pri radovljiški založbi DIDAKTA je izšla že tretja knjiga Iztoka Tomazina, vsestranskega »lovca na sanje«, alpinista, ekstremnega smučarja, zmajarja in jadralnega padalca. Tokrat o malo drugačni avanturi, ne čisto alpinistični. O poletu z zmajem s Kilimandžara, ko se je s spretnim manevriranjem dvignil še precej višje, kar pred njim ni uspelo še nobenemu. Potem, ko je tam nekaj časa jadral, je v slabem vremenu preletel še štirideset kilometrov neprehodne afriške džungle.
»Zakaj letiš?« me je vprašala, kot že mnogi pred njo. »Odgovora ne boš dojela z ušesi. Pridi me pogledat, a ne boš videla z očmi. Razum, strah in predsodke pusti na zemlji, zakaj ti nikoli res ne poletijo. In ko bova letela, boš spoznala, da plavam svoboden neskončno sam, v vesolju, polnem prijateljev.«
Avanturo nam avtor ponuja v izbrušenem slogu in premišljeno kompozicijsko dramaturgijo. »Na sledi Ikarja in v duhu J. L. Galeba v prostem poletu zajadra v tisto neomejeno svobodo, ki po svoji breztežnosti presega tudi neznosno lahkost bivanja in omogoča — skoraj dobesedno — dotikanje neba. Tja mu po zaslugi sugestivnega pisanja - vsaj v domišljiji - sledi tudi bralec«, je o knjigi zapisal mag. Tomo Virk.
Knjiga obsega 128 strani (format 17,5 cm X 24,5 cm), v njej je 60 barvanih reprodukcij, ki jih skladno dopolnjuje še precej črnobelih, trda vezava in dopadljiv ovitek. Knjiga je že v prodaji za 3500 SIT. Za planince in ljubitelje letenja - pravi Iztok Tomazin - pa jih bo imel nekaj vedno tudi doma, s popustom.

FRANCI SAVENC

Predavanje Marka Prezlja
Marko Prezelj bo imel v sredo 22. decembra predavanje o svoji in Karotovi letošnji plezalski turneji po plezališčih ZDA. Prezelj in Karo sta v El Capitanu mdr. preplezala eno najznamenitejših tehničnih smeri v steni Wyoming Sheep Ranch, najhitreje do zdaj, in s tem opravila enega naših najtežjih vzponov v tej steni. Predavnje bo ob 14. uri v veliki predavalnici kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani.

A.B.

Alpinistično-plezalni razgledi 43 aktualni
Kritično pisanje o našem alpinizmu in različnih pogledih nanj in drugi zanimivi prispevki
Tokrat je uvodnik nove številke Razgledov aktualističen, kot se šika. Pod naslovom Plešem z volkovi novi načelnik Komisije za alpinizem Matjaž Wiegele na kratko in sugestivno označi naslovljene, čeprav ni verjeti, da se jih bo kaj prijelo.
Med uvodnikom in njegovim-tematskim naslednikom, intervjujem z načelnikom KOTG in članom predsedstva PZS, Tonetom Škarjo, je še tradicionalna Mlačeva rubrika o velikih pionirjih alpinizma, tokrat o Mummeryju. Škarja je v intervjuju z negativnimi izjavami, označil, po vrsti, tole: alpiniste, Delove Alpinistice novice, trenutni alpinizem, kot celoto, alpiniste, nekega načelnika (dvakrat-zapored, drugič še skupaj z alpinisti), Slovence, alpiniste, povprečne alpiniste, licemerske kritike načelnikov, novinarja, ki sta ga intervjuvala, povprečneže v PZVA, neumne in pokvarjene kritike Škarje, Braneta Žorža, nekatere alpiniste, Česna, novinarje, »nas«, kuharje; do Grošlja je nenegativen, pohvalil pa je: nekaj članov KA, vodstva slovenskega odpravarstva, KOTG, Toneta Škarjo, Jamnika in Škarjo, Krištofa Kolumba in golfe. Odgovoril je še na sedem nenastavljenih vprašanj.
Robi Rot je opravil pregled nekaterih tujih revij, Bojan Počkar je popisal prvenstveni vzpon čez Monte Roso, Ivan Cankar dolino Šentflorjansko, Doug Heinrich je razložil svoj pogled na soliranje. Objavljen je (oz. bo) ves članek Marka Prezlja Kam greš, alpinist, ki smo ga pred letom ali več v Srcu in očesu lahko prebrali le pol. Tine Mihelič je vzel na znanje popravke k njegovim Slovenskim stenam, objavili so opisa novih smeri v V Koncu špici in Draškem vrhu, Franci Savenc pa je predstavil Tomazinovo knjigo o Čo Oju. Tone Golnar je dal nekaj predlogov za delovanje alpinističnega založništva (v okviru nove KA). Pit Schubert je opozoril na nevarnosti med varovanjem od zgoraj, Bojan Pollak je predstavil pred leti sestavljen elaborat o organizaciji alpinizma in posebej o kategorizaciji, v naslednjem članku način merjenja azimuta, Pavle Šegula pa novo evropsko lestvico nevarnosti snežnih plazov komisije za plazove pri UIAA. Razglede zaključuje tudi že stalna Malešičeva kronika smrtnih gorskih nesreč pri nas.

ALEŠ BJELČEVIČ


ALPINISTIČNE NOVICE

Kategorizacija do 24. 12.
Prijave za kategorizacijo morajo biti na Planinski zvezi Slovenije do petka, 24. decembra. Člani skupine za kategorizacijo pri PZVA so bili namreč naknadno obveščeni, da mora biti kategorizacija na ministrstvu za šport do 3. januarja 1994. Vse prijave z opisi in skicami prvenstvenih itd. morajo zato priti čimprej na PZS. Poleg običajno zahtevanih podatkov pa naj plezalci v prijavnici napišejo še kraj rojstva, enotno matično številno (EMŠO), stalno bivališče in telefon ter občino odseka ali kluba.

A.B.

Alpinistični cilji na Novi Zelandiji
Vanja Furlan (AO Železničar) je v sredo, 1. decembra, odšel na Novo Zelandijo, kjer namerava ponoviti dve težji ledni ali kombinirani smeri in preplezati eno prvenstveno. Možni cilji bodo Mt. Cook, Mt. Tasman, Mt. Aspring in Mt. Tutoko. Gre za velike in mogočne stene, tako da imajo nekatere med njimi svoja imena in so dobile tudi vzdevke; 1200 metrski Balfourjevi steni Mt. Tasmana se včasih patetično reče »uporna ledna stena«, Mt. Aspringu pa Matterhorn južne poloble. Največ lednih smeri je v južni steni Mt. Hicksa, kjer je sedem najtežjih smeri na Novi Zelandiji, Največja pa je Korolinina stena Mt. Cooka s himalajskimi razsežnostmi; visoka je 2200 m. Eden od problemov na otoku je vreme, ki je pogosto slabo. Furlan bo na Novi Zelandiji ostal tri mesece, do konca februarja. Njegov naslov je: Dean Maxwell (for Vanja Furlan), 63 Otitory Bay Rd., Titirangi, Auckland, New Zeland. Na odpravo so mu denarno pomagali SCT Ljubljana, Zavarovalnica Tiha d.d. Novo mesto, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Krka, Proxy d.d. Ljubljana, z opremo pa Treking sport Ljubljana. (A. B.)

Dolina Kot
Bine Mlač je svoj vodniček za Kot že nekaj časa napovedoval, saj je imel gradivo že dolgo zbrano, vneseno v računalnik in lepo urejeno ter opremljeno z vsem potrebnim. Pa je želel izboljšati še to in ono, z ženo Nado sta tudi sheme predelala z računalnikom ... Sedaj pa ga je vendarle izdal, toda v komaj sto izvodih, le za interno uporabo. Za dolgo to seveda ne bo zadostovalo. Prišel pa bo med ljudi, da ga bodo ocenili in - se želeli spoznati z »najmanj znano« triglavsko dolino.
»Predvsem gre za samotno in pozabljeno dolino, ki ima še vedno pridih prvobitnosti, saj v njej ni niti bučnih koč niti razvpitih sten oziroma smeri niti stičišč in križišč brezštevilnih markiranih planinskih poti. Tudi na planinske množice boste naleteli bolj poredko, da še o bolj redkih navezah ne govorim.«
Takoj naprej pa avtor priznava, da bi rad s tem vodničkom v Kot privabil alpiniste uživalce, v prvi vrsti take, ki se jim nikamor ne mudi. Ob tem pa se zaveda, da taki pospešeno izumirajo ... Nekaj pa jih je prav gotovo še in - morda se pomnože njih vrste, ko bodo dobili take in podobne vzpodbude.
Vodniček je klasičnega formata (12 cm X 16,5 cm) z vsega 95 stranmi, je ličen, z »zapeljivo« vzhodno steno Vrbanove špice na ovitku. 41 smeri je predstavljenih v njem (skice in sheme sta pripravila Mitja Praprotnik in Nada Mlač), pravzaprav 42, če prištejemo še Velike zelene slapove; v Macesnovcu, Žagarjevi glavi, Macesnovi turni, Dimnikih, Luknji peči, Rjavini, Vrbanovi špici, Požgani Mlinarici in Kotarici.

FRANCI SAVENC

Hitri vzponi Aleša Česna
Član PK Škofja Loka, enajstletni Aleš Česen, je opravil zelo hitra vzpona po smereh Nathalie in Strelicija v Bohinjski Beli. Strelicijo (7b+/7c) je enkrat poskusil z varovanjem od zgoraj, potem pa jo je v drugem poskusu že preplezal. V Nathalie (7b) pa je bil od zgoraj varovan dvakrat, vzpon od spodaj pa mu je uspel v prvem poskusu. Poleg teh je v Bohinjski Beli preplezal še Madonno (7b+), že prej pa Solzo (7b+) in Lady (7a+). V Dovžanovi soteski je splezal Tri srca (7a+) in Mozartove kroglice (7a+). V obeh je bil enkrat varovan od zgoraj, potem pa uspel v prvem oz. drugem poskusu.

(A. B.)

Prvi so videli Krik stene
Film je po ideji Messnerja in pod režijskim vodstvom slavnega Wernerja Herzoga v avtentičnem patagonskem okolju posnel R. Klausmann
Že med snemanjem je bilo o filmu veliko slišati. In ko so ga pričeli kazati, še več. Potem pa so glasovi kar nekako potihnili in že smo mislili, da ga pri nas sploh ne bomo videli. Do nedavna, ko je bila v okviru Ravnikovih dnevov v Bohinjski Bistrici slovenska predpremiera. Zaslužni zanjo pa so pravzaprav trije. Carnium Trade iz Kranja, ki je film uvozil (in odkupil zanj pravice za predvajanje v kinodvoranah, video in TV), distributer Feel Film iz Ljubljane (Hajdrihova 28), ki je založil tudi lične barvne letake in - TIGER, d. o. o., ki je znova obudil »kino« v Bohinjski Bistrici in zanj sedaj vzorno tudi skrbi.
Za tako in drugačno ocenjevanje filma KRIK STENE (Scream of stone) je prejkone še čas, saj šele začenja svojo pot po Sloveniji, zato se tokrat omejujem le na bistvo zgodbe.
Še preje pa nekaj podatkov. Film je nastal po ideji Reinholda Messnerja, režiral ga je Warner Herzog, direktor fotografije je bil Rainer Klausmann, ob glavnem igralcu Donaldu Sutherlandu pa ne gre prezreti tudi slavnega plezalca Štefana Glowacza. Film je prevedla Neva Mužič.
Roccia je (bil) največji, najbolj izkušen alpinist. Povzpel se je na vse osemtisočake in na vse najvišje vrhove celin ... Ob njem je še Martin, najboljši športni plezalec, predstavnik nove generacije. In seveda Cerro Torre, granitna špica v divjini Patagonije, eden največjih izzivov vrhunskemu alpinizmu.
Med odpravo na Cerro Torre pride do nesreče. Martin je plezal s svojim dolgoletnim plezalskim tovarišem Hansom in ta je za vedno omahnil v globino.
Martin trdi, da se je povzpel na vrh, toda nima dokazov, Roccia pa se čuti prevaranega, ker je izgubil krono svoje kariere. Pa še dekle (ki je obenem njegova tajnica) ga zapusti in se pridruži novemu šampionu. Prijateljstva ni več.
Globoko prizadet ostane Roccia v Patagoniji. In ko on tava po divjih brezpotjih, Martin slavi uspeh v Evropi. In ne da bi želel, postane žrtev propagandnega stroja. Pod vedno hujšim pritiskom javnega mnenja je, tudi javno dvomijo, da se je res povzpel na vrh (skoraj neosvojljive gore). In celo menijo, da je kriv Hansove smrti.
Potem se Roccia odloči, da še enkrat poskusi na Cerro Torre. Odpravo financira multinacionalna družba, ki v podvigu vidi le finančni učinek. In ob vznožju »Gore« se poti Roccie in Martina zopet prekrižata. Pred očmi kamer - »kot brezdušna, daljinsko vodena stroja, se borita za zmago ...« - pa se njuno rivalstvo prelevi v obupen boj za življenje. V taki tekmi ni zmagovalca.

FRANCI SAVENC

Planinska zveza Slovenije in Delo podelila nagrade
Pogačnikov dom na Kriških podih zmagal v akciji PZS in Dela Iščemo najprijetneje planinsko domovanje
LJUBLJANA, 19. decembra - Ena najstarejših in najčastitljivejših slovenskih ustanov ima lepo navado, da ob koncu vsakega leta
počasti najzaslužnejše planince. V soboto je na ljubljanskem magistratu predsednik PZS Andrej Brvar podelil spominske plakete tistim planincem, ki so v leta 1993 praznovali visoke življenjske jubileje.
Letos so jih prejeli šestdesetletniki Lojz Abram (SPD Trst), Anton Pasar (PD Celje), Vincenc Griljc (PD Kamnik), Miroslav Marolt (PD PTT Ljubljana), Franc Žlebnik (PD Instalacije), Marjan Beg (PD Javornik), Janko Potočnik (PD Radovljica), sedemdesetletniki Milan Cerinšek (PD Trbovlje), Martin Klemenčič (PD Lisca), Edi Drofenik (PD Črna na Koroškem), Jelka Krasnik (PD Železničar Maribor), nadalje petinsedemdesetletniki Jože Leskovšek (PD Hrastnik), Franc Telcer (PD Prevalje), Avgust Orel (PD Ojstrica Celje), Jože Nastran (PD Skofja Loka) in osemdesetletniki Leopold Supin (PD Luče), Venčeslav Krč (PD Jezersko) in Janko Urbane (PD Cerkno).
Ob tem sta predstavnika PZS in Dela razglasila rezultate tradicionalne vsakoletne akcije, ki poteka na planinskih kočah in na straneh našega časnika. Za najprijetnejšo visokogorsko planinsko postojanko so planinci in bralci Dela izbrali Pogačnikov dom na Kriških podih (PD Radovljica). Nagrado sta prejela tudi njegova oskrbnika Matej Praprotnik in Simon Eržen. Drugo mesto je v tej kategoriji zasedla Koča na Golici (PD Jesenice) in njena oskrbnica Tonka Zadnikar, tretje mesto pa koča na Planini pri jezeru (PD Integral) in njena oskrbnica Francka Rednak.
Pri sredogorskih planinskih postojankah pa je akcija »Iščemo naj-prijetnejše planinsko domovanje« prinesla naslednji vrsti red: prvi Poštarski dom na Vršiču (PD PTT Ljubljana) in njegova oskrbnika Geza in Zinka Huber, druga koča na planini Razor (PD Tolmin) in njen oskrbnik Vlado Šorli in tretji Dom na Kumu (PD Kum Trbovlje) in njegov oskrbnik Igor Herman.

Z. K.
 

Oznake: ALP, AN, BIB, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker