Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Po šestih letih spet v navezi

torek, 30. december 2003, ob 11:35, Branko Ivanek, ogledov: 2615

Tomaž Humar in Aleš Koželj - po prvenstveni smeri na vrh Aconcague.
Redki so vedeli, da se Humar po umiku iz najvišje stene na svetu, južne stene Nanga Parbata, za konec leta podaja novi dogodivščini naproti.

Tomaž Humar in Aleš Koželj - po prvenstveni smeri na vrh Aconcague

Po šestih letih spet v navezi

Redki so vedeli, da se Humar po umiku iz najvišje stene na svetu, Južne stene Nanga Parbata, za konec leta podaja novi dogodivščini naproti.

Južna stena Aconcague, Foto: Silvij MorojnaPuente del Inca, 24. decembra 2003

V začetku decembra se je Tomaž Humar iz Kamnika, nesporna avtoriteta slovenskega in svetovnega alpinizma, s soplezalcem Alešem Koželjem odpravil pod južno steno Aconcague. Po predhodni aklimatizaciji sta se podala v 2500 metrov visoko steno najvišjega vrha Severne in Južne Amerike in v petih dneh in nočeh preplezala novo, prvenstveno smer!

Redki so vedeli, da se Humar po umiku iz najvišje stene na svetu, Južne stene Nanga Parbata, za konec leta podaja novi dogodivščini naproti.

Južna stena Aconcague, 6990 metrov visokega vrha v Argentini, v neposredni bližini meje s Čilom, velja za enega najtežjih ciljev v tem delu Andov. Prvi so jo preplezali Francozi, februarja 1954 pod vodstvom legendarnega alpinista Pouleta. Tudi slovenski alpinisti so v tem ostenju pustili svoje sledi. Slovenska smer iz leta 1981, ki poteka po stebru v levem delu stene, še danes velja za eno najtežjih. V osmih dneh so Ivan Rejc, Roman Černilogar in dvojčka Peter in Pavel Podgornik v slabem vremenu preplezali zahtevne prehode. Sledila sta jim Dani Tič in Milan Romih, ki sta svojo smer začrtala v desnem delu te ogromne stene, Romih pa je odšel še s Slavkom Svetičičem, ki se je kasneje smrtno ponesrečil. Njun izkupiček, dve novi smeri (Sončna linija in Ruleta), je bil samo še dokaz več, da slovenski alpinisti dosegajo zavidljive uspehe v vseh najpomembnejših stenah na svetu.

Iz kratkega javljanja Tomaža Humarja smo lahko izvedeli, da je bilo potrebnih pet dni in pet noči, da sta po predvideni smeri v levem delu stene, levo od Slovenske smeri, s soplezalcem Alešem osvojila vrh. Še en dan sta porabila za prečenje vrha in spust v dolino. Smer sta označila kot najtežjo preplezano v tej steni. V bazni tabor sta se vrnila 23. decembra.

K sporočilu pa je Tomaž Humar v svojem značilnem slogu dodal: "To je bil eden mojih najtežjih vzponov doslej. Po šestih letih sem prvič spet plezal v navezi. Zadnji, s katerim sem bil na "štriku", je bil Johan (Janez Jeglič, Humarjev soplezalec v odpravi na Nuptse, op. p.). Za Aleša pa lahko rečem samo to - rodil se je nov mucek z dobro nabrušenimi kremplji!"

Silvij Morojina

Komentiraj (1):

Branko Ivanek, torek, 30. december 2003, ob 11:34

Oba alpinista sta se že vrnila v domovino v ponedeljek 29.12.2003.

Več podrobnosti o vzponu še nismo zasledili.

eXTReMe Tracker