Delo, Šport: ... Smuk s šesttisočaka
Dejan Ogrinec je s telemark smučini presmučal vzhodno steno Parchama v nepalski Himalaji, Matjaž Kandus pa splezal novo smer v njej
Pobočje, kjer je s telemark smučmi smučal Ogrinec, je nagnjeno od 40° do 52°, kar je za telemark izreden naklon, stena je visoka 1000 m, spust pa je ocenil s 5 z mesti S6. Nekaj dni pozneje je levo od Ogrinčevega spusta Matjaž Kandus preplezal novo smer (varianto) z oceno TD-, 55° -65° /75° (700 m variante).
Odprava je šla na pot 25. oktobra, v njej pa so bili poleg Ogrinca in Kandusa (oba AO Črnuče) še Andrej Zorčič (Akademski AO) in Gašper Košir (oba AO Črnuče). V Katmanduju so srečali spod Anapurne vračajočo se ekipo oddaje Gore in ljudje, ki so jih obdarovali z nekaj opreme. Od tam so leteli v Luklo in po petdnevni hoji prišli v bazni tabor na višini okoli 4800 m. Že v Namče Bazarju se je Andreja Zorčiča lotila huda angina, da je odšel nazaj v Katmandu. V bazi so potem zboleli še ostali trije.
Kljub temu sta 6. novembra po dveh dneh okrevanja Košir in Ogrinec odšla na vrh Parchama po severnem grebenu, smeri navadnega pristopa, do koder je okoli 1500 m višinske razlike. Bivakirala sta na sedlu Tesi Lapcha na pribl. 5600 m. Ogrinec, ki je že v bazi ugotovil, da bo alpska oprema res pretežka, je imel s seboj telemark smuči, hodil in smučal pa je v Alpininih čevljih BC-5000 in se tako znebil precej odvečne robe.
7. novembra sta prišla tik pod vrh (6278 m) tam pustila opremo in šla na vrh. Načrtovana smučarska smer je šla kakšnih tristo metrov severno od vrha. Ogrinec je računal, da bo imel v vzhodni steni več sonca in mehkejši sneg, pa se je seveda zmotil. Sneg je bil trd, naklon pa se je povečeval do 45° in celo do 50°, da je zgubljal kontrolo nad smučmi, pod snežnim pobočjem pa je bila tristometrska granitna stena. Drsenje je zaustavil napihan sneg na robu stene, da je lahko zavil vstran in čez dva ledena jarka prismučal do spodnjega pobočja, kjer je bil naklon spet 45°. Smer je končal približno na višini 5200 m.
Vrednost smuka bodo ocenili poznavalci, po Ogrinčevih besedah izpred mesecev pa doslej ni bilo veliko telemark smukov z visokih gora; sam je za pomembnejša mdr. označil Huascaran in Mount Mc Kinley. ,
Naslednji dan je Matjaž Kandus sledil Ogrinčevemu spustu do ene tretjine, prespal v šotoru pod strmim delom stene in 9. novembra preplezal novo varianto smeri levo od Slovenske smučarske naravnost na vrh in sestopil po Ogrinčevi smeri ter potrdil oceno naklona.
Odprava se zahvaljuje KOTG in Romanu Robasu za pomoč, Alpini in Morrotu za opremo in Iglu športu, gostilni Narobe, Cox d. o. o., Tesniti Medvode, Mesarstvu Kmetic in Jubu Dol za podporo.
ALEŠ BJELČEVIČ
Predstavitev nove plezalne stene pri nas
Člani AK Vertikala so v Pirničah postavili steno, ki omogoča tudi plezanje po počeh
V petek, 3. XII., je bila v osnovni šoli v Zgornjih Pirničah pri Medvodah otvoritev nove umetne stene. Organiziral jo je Alpinistični klub Vertikala, ki je organiziral izgradnjo stene.
Nova stena je v najvišji točki visoka 8,2 m in se prevesi za 6 m; plezalne površine je 1000 kvadratnih metrov, na njej je poseben relief iz poliestra, ki imitira naravne stenske razčlembe. V steni je 50 notranjih oprimkov, sicer pa je sestavljena iz treh dva metra Širokih prog, ki jih povezujeta dve poči, ki sta novost v slovenskih umetnih plezalnih stenah. Na njej lahko istočasno pleza pet plezalcev. Oblika je zelo dinamična in zahteva stalno spremembo ritma plezanja. Steno je oblikoval Miha Kajzelj v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi alpinisti in plezalci ter člani AK Vertikala, skonstruiral pa Mitja Kilar. Stena je odprta za vse obiskovalce ob ponedeljkih od 15. do 18. ure, ob sredah od 20. do 23., ob petkih od 15. do 18., sobotah od 16. do 19. in nedeljah od 16. do 19. ure. Kot rečeno, je stena v osnovni šoli v Zgornjih Pirničah pri Medvodah; od postaje avtobusa št. 15 je do nje petnajst minut hoje (2 km).
Na otvoritvi (generalni sponzor otvoritve je bilo podjetje Kro-Kralj iz Pirnič) so člani AK Vertikala z diapozitivi predstavili svojo alpinistično dejavnost od športnega plezanja, alpinizma, turnega smučanja, jadralnega padalstva do himalajizma. Najzanimivejši del večera pa je bilo v povsem zasedeni telovadnici predstavitveno plezanje po treh smereh, ki jih je postavil kranjski plezalec in alpinist Igor Kalan. V smeri s težavami okoli IX. stopnje so nastopili Tomo Česen, Matej in Primož Grilc, Borut Kavzar, Igor Kalan in Luka Zaplotnik; ženska smer je bila ocenjena s spodnjo osmo stopnjo, v njej sta nastopih Nevenka Osredkar in Marija Štremfelj, štirje otroci pa so plezali v smeri sedme stopnje, varovani pa so bili od zgoraj. Vsi plezalci so plezali na pogled razen Igorja Kalana, ki je smeri postavil. Med njimi so vrh dosegli Nevenka Osredkar in Matej Grilc ter Borut Kavzar. Člani AK Vertikala se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so finančno in materialno pomagali pri gradnji.
ALES BJELČEVIČ
ALPINISTIČNE NOVICE
Nova kategorizacija
Podkomisija za vrhunski alpinizem in skupina za kategorizacijo (Pavle Kozjek, Janez Jeglič, Dejan Ogrinec, Miha Praprotnik in Marko Prezelj) pri Komisiji za alpinizem sta obravnavali pripombe na predlog spremenjene kategorizacije, ki so jih odseki in klubi poslali na KA in nekatere za letos tudi že upoštevali; med drugim so kriteriji za državni razred 10% lažji, spremenjena je smučarska kategorizacija. Dopolnjeni predlog je potrdila tudi Komisija za alpinizem 7.12. Navodila so že poslana na odseke, novih obrazcev za vpisovanje vzponov pa letos žal še ne bo. Ob tem bo prav, če še enkrat povemo dva datuma: Kategorizacijsko leto traja po novem do konca novembra, prijave (pripravite skice in opise!) pa bo na KA pri PZS (za kategorizacijo) treba poslati do konca decembra.
(A. B.)
Sardinija - manj znano plezalno področje
Peter in Slavica Podgornik ter Peter Mežnar in Laura Škof so bili od 29. oktobra do 11. novembra na Sardiniji in so tamkajšnje plezanje zelo hvalili. Stene na Sardiniji popisuje odličen plezalski vodnik Mauricija Oviglie, ki je v zadnjih desetih letih s prijatelji tam odkril številna plezalna področja in jih večinoma tudi opremil. Poleg njega so seveda na Sardiniji plezali in po svoje k opremljenosti prispevali tudi drugi plezalci: Manolo, Mancher, Pederiva, Ficket, brata Remy. Sardinija je zelo razgibana dežela, posebej ob obali in ponuja po mnenju Petra Podgornika še neštevno možnosti za nove smeri. Zanimive pa niso samo kratke smeri, saj so v najvišjih otoških gorah tudi do 800 metrov visoke stene, kjer so nekatere smeri tudi opremljene, posebej tiste od Remyjev. Skala je odlična, apnenčasta in ponekod tudi granitna.
Plezališča so dobro opremljena, skoraj povsod že z novimi, zalepljenimi svedrovci, paziti je treba le pri nekaterih starejših smereh ob morju. Najboljši čas za plezanje je jesen in pomlad. Poleti, v sezoni, velja kampi-rati v urejenih kampih.
Plezali so v desetih plezalnih področjih, najprej je sicer dva dni deževalo, pozneje pa le ponoči, tako da so splezali okoli petinštirideset različnih smeri, visokih do 130 metrov, v glavnem na pogled in do 7a.
ALEŠ BJELČEVIĆ