Delo, Šport: ... Dviganje težavnostne lestvice v Ameriki
Američani so v blatnih stenah v Utahu dosegli šesto stopnjo v tehničnem plezanju — Varovanja pogosto ni, uporabljajo tudi cepin
Znani plezalec Rob Slater je v dveh letih preplezal vseh triindvajset puščavskih stolpov, imenovanih Fisher Towers, in še štiri z imenom Mistery Towers, ki jih pozna plezalni vodnik po puščavskih stenah blizu Moaba v Utahu.
Gre za stolpe, ki so najpogosteje visoki od 150 do 300 metrov, plezajo pa jih dva dni ali več. Tu so tudi dosegli šesto stopnjo tehničnega plezanja (A6), ki je po opredelitvi Johna Middendorferja tole: ekstremno zahtevno plezanje, ki je predvsem psihično naporno, saj v raztežaju ni varoval, ki bi zadržala padec, torej brez svedrovcev, rivetov ipd., padec pa je verjetno smrten. Stolpi so namreč peščeni oziroma pogosto kar blatni, zato navadni klini ne zaležejo dosti, namesto njih uporabljajo vse vrste vrvi in zank, žeblje, kotno železo ipd. Pete Takeda pa je nazadnje uporabljal cepin in najavil tudi dereze. Skala se rada drobi, zato se luknje ob zabijanju večajo; začeti je mogoče s petnajst milimetrskim klinom, nazadnje pa obstane osem centimetrski bong. Smeri so bile do nedavnega komaj ponavljane, zdaj pa postajajo moda. Skoraj vsak vzpon je podoben prvenstvenemu, saj erozija pogosto počisti vsa varovala iz smeri, včasih tudi svedrovce, ki se jih da tu in tam zavrtati v redke kalcitne žile v skali. Plezalke ne zaležejo, zadosti so superge, priporočljiva so svetla smučarska očala, ki varujejo oči pred peskom in ruta čez nos in usta, nujna pa so različna sredstva za čiščenje blatnih in zasutih poči. Stolpom in smerem so dali antična in na gotske romane spominjajoča imena: Citadela, Titan, Dorski stolp, Gotska mora, Mrtvečeva zabava, Ponovno mrtev.
Med plezalci, ki so pred dvajset in več leti plezalsko odkrili te stolpe, je bil tudi Lavton Kor, ki ga poznamo predvsem kot člana ekipe, ki je 1966. leta preplezala Ameriško direktno v Eigerju. Na vprašanje, zakaj je plezal te puščavske stolpe, je staro, zguncano frazo obrnil tako: »Ne zato, ker so, ampak ker jih verjetno kmalu ne bo več«. Pete Takeda pa v njih vidi nadomestilo za izgubljanje avanture v skalnem plezanju; v peščenjakih je več hazarda kot v granitu, zato je plezanje podobno hribovskemu.
ALEŠ BJELČEVIČ
Novi smeri na Čo Oju in Šiša Pangmo
Poljsko-italijansko-portugalska odprava, ki jo je vodil Krzvsztof Wielicki, je začrtala v himalajska pobočja kar dve novi smeri, na Čo Oju in Šiša Pangmo. Čeprav podrobnosti še niso znane, kaže, da so preplezali »poslednji problem« Čo Oja, Zahodni steber (v načrtu so ga imeli tudi naši). Wielicki pa naj bi potem sam preplezal še novo smer desno od Škotskega ozebnika. Tako ima sedaj tudi Wielicki za seboj (dobre) vzpone na kar deset osemtisočakov, na tri od njih pozimi.
(F. S.)
Padalci na Kamniškem vrhu
Zaradi številnih pripomb lastnikov zemljišč na pobočjih pod Kamniškim vrhom, da padalci motijo posest in povzročajo škodo, je občinska kmetijska inšpekcija organizirala več pogovorov s prizadetimi. Vendar se niso mogli dogovoriti za višino odškodnine. Kmetijski inšpektor pa ni pristojen za ukrepanje, ker gre za zadeve civilno-pravne narave. Zato so lastnike zemljišč že nekajkrat napotili na sodišče. Težave so zaradi tega, ker to področje zakonsko ni urejeno. Pričakujejo, da bo kmalu sprejet zakon, ki bo določal gorske vrhove, s katerih bodo zmajarji in padalci lahko poletali. Ker prek parcel poteka javna pot, sedaj dostopa do mesta vzletanja ni mogoče preprečiti.
Najmlajši za pokal Slovenije
ŽIRI - V soboto, 3. t. m., je bila na umetni steni v osnovni šoli tretja letošnja tekma mlajše kategorije za slovenski pokal. Tekmovanja se je udeležilo več ko 100 plezalcev in plezalk.
Pri mlajših deklicah je bila najboljša Katarina Štremfelj (PK Škofja loka) pred Špelo Šeliga (Šaleški AO) in Marušo Dobar (ŠPO Radovljica). Pri mlajših dečkih pa je bil za malenkost boljši od drugih Boštjan Potočnik (AO Impol). Drugo mesto so si delili Grega Kofler (Mojstrana), Aleš Pelko (Kranj), Boštjan Weingerl (Ajdovščina), Uroš Grilc (Radovljica) in Rok Perčič (Škofja Loka).
Pred zadnjo tekmo v Tržiču je vrstni red takšen - najmlajše deklice: 1. Žana Jereb (AO Žiri) 60 točk, 2. Špela Žula (SPO Radovljica) 37, 3. Klara Podbrežnik (AO Celje) 36; najmlajši dečki. 1. Blaž Rant 68, 2. Aleš Česen 65, 3. Anže Štremfelj (vsi PK Škofja Loka) 40,5; mlajše deklice: 1. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka) 80, 2. Urška Šeliga (Šaleški AO) 41,3, 3. Blažka Klemenčič (PK Škofja Loka) 39; mlajši dečki: 1. Rok Perčič (PK Škofja Loka) 57, 2. Uroš Grilc (ŠPO Radovljica) 43,4, 3. Boštjan Potočnik (AO Impol) 34.
(T. Č.)