Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 22.04.1991

  22.04.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

ponedeljek, 22. april 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1470

Delo, Šport: ... Lukančičeva in Jamnikar zmagala

Prva letošnja tekma za slovenski in jugoslovanski pokal v športnem plezanju
LJUBLJANA — V soboto je PD Ljubljana Matica priredila prvo letošnjo tekmo slovenskega in jugoslovanskega pokala v športnem plezanju. Na močno previsni umetni steni v telovadnici osnovne šole Nove Jarše, se je pomerilo osemindvajset plezalcev in devet plezalk iz Slovenije in Hrvaške. V ženski konkurenci je zmagala Metka Lukančič, v moški pa Igor Jamnikar.
Tekmovali so po novih pravilih UIAA. Tekmovalci so si skupaj ogledali smer, vsak posameznik pa se je pred svojim nastopom moral navezati za zaprtimi vrati. S tem je prireditev potekala tekoče in hitro, zanimivo za gledalce.
V dopoldanskem polfinalu sta vrh smeri dosegli kar dve dekleti. Ortarjevi in Lukančičevi težave z oceno VII niso delale problemov. Prvič je na članski tekmi nastopila tudi osmošolka Martina Čufar, ki se je kljub svoji mladosti enakovredno kosala s starejšimi in bolj izkušenimi plezalkami. S trinajstimi leti je bila daleč najmlajša udeleženka tekmovanja.
Pri fantih je že v polfinalni smeri z oceno VIII+/IX- izpadlo nekaj favoritov. Najboljši je bil Slabe pred Židanom in Lukičem. Športna sreča pa je v finalu vsem trem pokazala hrbet. Slabe je zaradi napake takoj na začetku smeri v končni razvrstitvi pristal na desetem mestu, tudi Židan ni bil uspešen, Lukič pa je zaradi zdrsa noge prehitro obvisel na vrvi. Tako je moški finale dosegel vrhunec s plezanjem Igorja Jamnikarja, ki je suvereno dosegel najboljšo višino, odličen drugi pa je bil mladinec Luka Zaplotnik. Sledijo: 3. Marko Lukič, 4. Borut Kauzar. 5. Franci Jenstrle, 6. Matej Mejovšek, 7. Boris Čujič, 8. Stanko Židan. 9. Igor Kalan. 10. Tadej Slabe.
Med mladinci, ki letos tekmujejo posebej, je tako zmagal Luka Zaplotnik, sledijo: 2. Borut Kauzar, 3. Stanko Židan. 4. Andraž Anderle, 5. Peter Gospodarič...
Dekleta so imela tudi v finalu enako konfiguracijo stene kot fantje - zelo previsno z veliko streho, le oprimkov je bilo več. Metka Lukančič je plezala odlično in za deset centimetrov premagala Mirando Ortar. Tretja je bila Damjana Hudolin, 4. Slavica Stojakovič, 5. Romana Tomšič, 6. Petra Vencelj, 7. Jelka Tajnik, 8. Martina Čufar in 9. Anamarija Jelovečki.
Pokrovitelj tekmovanja v Ljubljani je bil Slovenijašport, tekmovalci pa so bili navdušeni nad smermi, ki jih je postavil Ajo Slamič. Tekma je bila tudi odličen pokazatelj pripravljenosti naše reprezentance, ki se bo konec tega tedna udeležila prve letošnje tekme za svetovni pokal na Dunaju. Zastopali nas bodo: Metka Lukančič. Miranda Ortar, Tadej Slabe. Marko Lukič in Dorjan Šuc, nekaj pa sc jih bo udeležilo tudi odprtega prvenstva.

NUŠA ROMIH

Mladi so tekmovali v Žireh
ŽIRI - Pomladanski del tekem pokala Slovenije za mlade plezalce se nagiba h koncu. Na žirovski osnovni šoli so pripravili odlično tekmovanje, ki se ga je udeležilo rekordno število osnovnošolcev. Na letošnji četrti tekmi se jih je prejšnjo nedeljo zbralo več kot sto iz štirinajstih slovenskih krajev.
V posameznih kategorijah so bili najboljši: cicibanke - 1. Blažka Klemenčič, 2. Sandra Kirbus (obe Škofja Loka), 3. Špela Markelj (Žiri); cicibani - 1. Uroš Grilc (Radovljica), 2. Franci Likovič (Žiri), 3. Aleš Sedovšek (Škofja Loka); mlajše pionirke - 1. Rebeka Poček (Radovljica), 2. Jerneja Tratnik (Idrija),
3. Dunja Černigoj (Tržič); mlajši pionirji - 1. Gašper Poljanšek (Žiri), 2. Urban Švab (Tržič), 3. Aleš Novak in Jure Burjak (oba Žiri); starejše pionirke –
1. Martina Čufar (Mojstrana), 2. Jasna Koler (Idrija), 3. Jolanda Frclih (Žiri); starejši pionirji - 1. Tadej Malovašič (Žiri), 2. Davor Velikonja (Idrija), Primož Jankovac (Žiri), Sergej Manfreda (Most na Soči), Peter Ramuš (Jesenice), Uroš Perko (Kamnik) in Andrej Tepina (Jezersko).
V skupni razvrstitvi pn cicibankah s premočjo vodi Blažka Klemenčič, cicibana Domen Porat in Uroš Grilc imata enako število točk, prav tako mlajši pionirki Lenča Gradišar in Dunja Černigoj. Deset točk prednosti ima pri mlajših pionirjih Jure Burjak. Martina Čufar pa je s štirimi zmagami prva med starejšimi pionirkami. Anže Šanca v Žireh ni imel sreče. Sodniki so mu prisodili prestop in je ostal brez novih točk, kljub temu pa v kategoriji starejših pionirjev še vedno vodi.

NUŠA ROMIH


Rock Master Kranj 91 bo junija
V Kranju se obeta doslej najzanimivejša plezalna tekma pri nas
KRANJ - Vsa dosedanja tekmovanja v športnem plezanju v Kranju so bila zares dobro obiskana. Letošnje četrto tekmovanje Master, na katerem nastopijo samo povabljeni tekmovalci, bo brez dvoma doslej najbolj zanimivo, saj se obeta vrhunska predstava najboljših na svetu. Organizator ZTKO Kranj je ob sodelovanju s Tomom česnom (AO Kranj, Iskra Commerce) imel nekaj težav pri datumu tekmovanja, saj je bilo ob polni zasedenosti tekem po svetu težko zagotoviti nastop najkvalitetnejših tekmovalcev. Prvi predviden termin v juliju so morali prestaviti za cel mesec in tako bo letošnji Master v Kranju 8. junija.
Poleg najboljših naših bodo v Kranju v moški konkurenci nastopili: Jean Baptiste Tribout (ki je nastopil in zmagal lani), Robert Cortijo, Stephane Poussardin in David Chabre (vsi iz Francije), pri ženskah pa sta zaenkrat znani dve imeni: Francozinja Corine Labrune (lanska zmagovalka) in slovita Američanka Lynn Hill, zmagovalka lanskega svetovnega pokala in brez dvoma najboljša plezalka na svetu, edina ženska, ki je splezala smer z oceno X+ (8b+).
Glede na vsa ta imena se na kranjski umetni steni ob letnem bazenu, ki bo še nekoliko podaljšana in prekrita s streho za primer dežja, lahko nadejamo doslej najzanimivejši plezalni tekmi pri nas.

T. Č.

Alpinistični razgledi ta teden
Za tiste, ki nestrpno pričakujete priljubljeni alpinistični občasnik AR (36, pomladna številka), povejmo, da so v tiskarni. V prodaji pa bodo predvidoma ta teden. Na voljo bo znova (le) 600 izvodov, zato pohitite.

Triglavski narodni park na videu
LJUBLJANA - Po več letih trdega dela je naposled uresničena zahtevna naloga. Krajinske lepote, živalstvo, rastlinstvo, kulturna dediščina, ljudje in vse kar sestavlja Triglavski narodni park, je našlo svoje mesto tudi na video kaseti. Eden glavnih pobudnikov tega projekta, scenarist in režiser je Jože Mihelič. O kakovosti izdelka pričajo tudi imena drugih sodelavcev, ki so pomagali pri uresničitvi filma. Odlikuje ga izvrstna fotografija. Ta je delo snemalca Antona Venclja. Besedilo je izpod peresa dr. Matjaža Kmecla, Boris Kralj pa ga je z izvirno interpretacijo dodatno obogatil. Za glasbeno opremo je poskrbel Tine Mihelič (P. Ramovš — Preludij, B. Ipavec — Serenada). Montažer Zvone Judež je posamezne posnetke spojil v ubrano celoto, film pa je nastajal v studiu Kregar v Bitnju pri Kranju, ob strokovni pomoči Marjana Kregarja in njegovih sinov. Omeniti kaže tudi kranjski Merkur, ki je z denarnimi injekcijami priskočil na pomoč.
»Poglavitni namen filma je, da gledalcu vzbudi pozitiven odnos do narodnega parka, do slovenske dežele, zlasti pa še do varstva naravne in kulturne dediščine,« pravi Jože Mihelič.
Video film je doživel krstno uprizoritev 9. aprila v hotelu Bor v Preddvoru. Podrobnejša pojasnila o video kaseti je mogoče dobiti na sedežu podjetja Triglavski narodni park (64260 Bled, Kidričeva 2, p. p. 12, telefon: (064) 77-407).

MATEJ ŠURC

Južna stena Lotseja na znamki
Ob prvi obletnici Česnovega vzpona po južni steni Lotseja je izšla posebna znamka, ki jo je likovno pripravil mag. Dimitrije Čudov, tiskali so jo v polah po 25. predstavili pa jo bodo v sredo v Ljubljani na sedežu Sestavljenega podjetja PTT Slovenija skupaj s Planinsko zvezo Slovenije. Njena vrednost je 7.50 din, kljub nakladi 143.000 kosov pa se poznavalci naših razmer boje, da jo bo težko dobiti. V Kranju pa bo tega dne na voljo priložnostni »poštni žig prvega dne«, ki ga je pripravila FZS (delo Janeza Bizjaka). Filatelistična zveza Slovenije je pripravila tudi kuverto (izdaja Jugomarke s kranjskim žigom) prvega dne in nekaj maksimum kart (razglednice Toma Česna).

I. D.

Uspešni vzponi Slavca Svetičiča
Slavc Svetičič je 12. marca opravil prvo solo ponovitev smeri Boivin-Gabarrou (na sliki leva), sestopil pa je po zahodnem grebenu ter ozebniku med Les Droites in Aig. Verte - na sliko jo je vrisal črtkano. Po sredi je smer Jackson – MacShea, ki jo je ponovil 9. aprila, spet prvi sam in kot prvi Jugoslovan.
Slavc Svetičič se je pred dnevi vrnil z, daljšega treninga v chamoniških gorah. Po vzponih, o katerih smo že poročali, je do konca marca lahko le treniral; plezal je v plezaliču La Faye, blizu St. Gervaisa. Ko se je vreme stabiliziralo (razmere v severnih stenah se hitro izboljšujejo in že čez kak teden bodo dovoljevale tudi resnejše vzpone), pa se je spet odpravil v gore. V pičlih treh urah je ponovil smer Richardsona in Mulerja v S steni Aig. Sans Nom (Edinf, 700 m). Vodi desno od Klasične v SZ steni Verta in spodnji del imata več ali manj identičen, le skalni stebriček nad vstopom, je moral on obiti desno. Višje je plezal prek vesin do stebra desno do kota (med Aig. Verte in Sans Nom), ki je pol majhnih ozebnikov. Tu se je začelo resnejše plezanje (skalna stopnja z oceno V+): levo ob stebru po čudovitem ozebniku direktno na greben, desno od Pointe Croux. Številni ledni skoki z naklonino do 85° in zelo trd led. Povzpel se je še na Aig. Verte ter sestopil po Klasični na južno stran.
Čez dober teden se je ponovno vrnil na Argentierski ledenik. 9. aprila je v štirih urah ponovil smer Jacksona in Mac Shea (EDsup, 1000 m) v S steni Les Droites. Gre za najtežjo smer v tej steni in spet šele za prvi solo vzpon. Do nekako sredine stene je smer identična klasični (Cornuau-Davaille), potem pa vodi desno naravnost na greben. V njej pa je nekaj izrednih detajlov; na koncu, pod sedlom, pa še kakih sto metrov plezarije z oceno VI, oz. v ledu naklonine 90°. Prehod iz težke skalne plezarije v navpičen led. »Res zelo zelo težko«, je komentiral Slavc. Naslednji dan (10. aprila) je Slavc Svetičič preplezal še Centralni ozebnik v Aig. de Talefre (TDsup, 600m).

FRANCI SAVENC

Literatura vsega sveta
Vse več je strokovne planinske literature, toda kadar bi človek rad dobil določeno knjigo, je ni v nobeni knjigarni, do katere prideš. Tedaj pomaga kvečjemu kaka posredovalnica, ki jih je k sreči tudi za to zvrst literature po svetu že kar nekaj. Zadnji čas smo navezali stike tudi z ameriško »Chessler Books« (naslov: P. O. Box 4267, Evergrcen, CO 80439 - USA, fax (303) 670-9727). Oznaka njihovega zadnjega kataloga je št. 28, ob planinski in polarni literaturi, moderni in starejši, so se še posebej specializirali na antikvarne karte. 44 gosto potiskanih strani velikega formata in to tako rekoč samih podatkov. Nudijo vse mogoče, od starih številk American Alpin Journala in še nekaterih Revij, do modernih japonskih ilustriranih izdaj in treking kart.
Občasno imajo akcijske prodaje s posebnimi katalogi seveda, s popusti tudi do 50% in več. Posredujejo lahko npr. (pri nas neznan) vodnik Yugoslavia Piersa Lctcherja iz leta 1989, v razprodaji za vsega 10 USD, ali pa pregled angleške planinske literature za obdobje 1744-1976,s skoraj 1000 naslovi, trije izvodi vsega 10 USD.

F. S.

Giancarlo Grassi
Med plezanjem zaledenelega slapu v Apeninih se je (prve dni letošnjega aprila) smrtno ponesrečil 44-letni italijanski gorski vodnik iz Piemonta G. C. Grassi. Bil je ena vodilnih osebnosti med plezalci lednih smeri Zahodnih Alp. Za njim je ostalo veliko novih smeri po ozkih lednih žlebovih in preplezanih slapov. Bil je eden prvih, ki je začel s plezanjem serakov; bilo je pred nekako desetimi leti. Znan je bil po sistematični obdelavi dolin in pripravil je tudi nekaj vodniške literature. Zanimale so ga tudi tuje gore, v katerih je iskal (kadar ni vodil, preživljal se je namreč kot gorski vodnik) predvsem nove smeri v strmem letu. Obiskal je perujske Ande in Patagonijo, pa tudi Himalajo ter plezal v slapovih Škotske, Norveške, Kanade in ZDA. Bil je znan tudi našim alpinistom, s katerimi se je spoznal predvsem na mednarodnih srečanjih plezalcev zaledenelih slapov, ki jih je v največji meri sam tudi organiziral. Plezanje v ledu ga je tako prevzelo, da o njem govore: Zadovoljen je bil šele takrat, ko je bil v ledu, pa če je bil še tako tanek.

P. P.

Žalostna sova
Dva Borisa, oba iz mariborskega AO Kozjak, Lorenčič in Strmšek, sta spet plezala v avstrijskem plezališču Brunntal. 10. marca sta ponovila Grottenweg (VI, A2, 250 m; tehničen je že takoj 1. R, previsna poč preplezljiva s klini in zatiči), 14 dni kasneje pa preplezala še novo vstopno varianto (VI, A2-3, potrebni so tudi krempeljci, 50 m) na to smer. V steni sta ostala dva klina in puši M8.
6. in 7. aprila pa sta opravila prvo ponovitev Žalostne sove v Osapski steni. V soboto sta preplezala spodnja dva raztežaja in pritrdila vrv, v nedeljo pa še ostalo. Pravita, da je za ponovitev potrebnih okoli 25 (različnih) klinov, nekaj zatičev in manjši metulji, pa seveda ploščice in vijaki M8, vsaj 5 kosov, ter krempeljc. Smer je zanimiva in lepo speljana, pravita in prvim plezalcem je treba res iskreno čestitati. Je bolj naravna kot »Stara smer« in bo verjetno kmalu postala zelo popularna.

I. D.

Sredi aprila v baznem taboru
LJUBLJANA — »V prejšnjem poročilu, ki sem ga 2. aprila oddal na pošto«, piše Tone Škarja (upajmo, da ga bomo še dobili!), »sem opisal pot Katmandu - Tapledžung, od 26. 3. do 1. 4. V Tapledžungu je komandant velike policijske postaje S. S. Thapa, brat našega zveznega oficirja (Makalu '75 Everest '79) Jogendra Thape. In bilo je konec dežja, ki nas je neprekinjeno močil prve štiri dni.
Iz Tapledžunga so nadaljevali po začrtani poti. Prvi dan v Banjan in Tambaro; s 1800 m na 2600 m in spet navzdol na 1700 m. Bil je dolg in naporen pohod. Spanje pa so si uredili v šoli, ker se je pod noč spet pripravljala nevihta.
Iz Tambare v Dara Banjan (2100 m). Spet so taborili na prostem in ugotavljali, kako ta del Nepala turizmu ne nudi še ničesar. Vse je potrebno prinesti s seboj, čaj je največ, kar je mogoče dobiti v hišah ob poti. Sledila je etapa do Mamanke (1750 m). Bil je vroč dan in zdravnik Damijan Meško je imel z domačini in nosači ogromno dela. Potem skoraj vodoravna etapa Mamanke - Jamphodin in spust do reke Kabeli. »Jutri zamenjamo pol nosačev in se odpravimo proti 3300 m visokemu prelazu. Slišimo, da so Andrej, Marko in Stipe le še dan za nami.« To so bile zadnje besede prvega poročila, napisanega 6. aprila.
Drugega je napisal dva dni kasneje.
»Strm vzpon s 1600 m čez 2500 m visok prelaz, do močvirne jase v pragozdu 2100 m. Dež, pijavke.
Strm spust po pragozdu in čez greben visok 3500 m ter sestop do Simbva Kole na 2900. Močno je deževalo, nosači so spali pod previsi in v drevesnih duplinah. Zvečer so nas dohiteli Andrej Štremfelj, Marko Prezelj in Stipe Božič. Zdaj smo kompletni.
8. april: Simbva Kola — Tseram. Po svežem snegu do 3850 m. Prvi dan, ko nismo izgubljali višine. Zdaj se bomo le še vzpenjali. Tegobna pot - plundra in blato. Tseram je zadnji kraj z gozdom in so drva. Če bo vreme lepo, bo šla večina nosačev naprej, sicer... Nosači so borno oblečeni, saj je tod zadnje naselje (Jampodin) visoko le 1600-2100 m. Od tam naprej ni več človeških bivališč!
Spremljevalec zadnje skupine bo jutri zjutraj (9. aprila) odšel nazaj v Katmandu in odnesel pošto. Potem bodo novice zamujale, saj si nismo mogli privoščiti kurirja. Bazo računam, da bomo dosegli med 11. in 15. aprilom, odvisno od vremena. Vreme pa je izredno slabo.
In še zadnja novica ki ga je PZS dobila prek podjetja Intertrade.
»Zadnjo etapo Ramser - Baza smo opravili z vsega 35 nosači, postopoma. BC je bil postavljen 12. 4., vsi v njem 16. 4. Aklimatizacija do 6200 m že v teku.
Bil je zelo zahteven pristop; dež in sneg v pragozdu, zgoraj bolje. Manjši prehladi, le kuhar Ang Norbu je moral nazaj v Katmandu. Sicer vse OK«
 

Oznake: ALP, AN, HIM, TNP
eXTReMe Tracker