Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 15.04.1991

  15.04.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredil: G.Š.

ponedeljek, 15. april 1991, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1835

Delo, Šport: ... Popoln vodnik po Karavankah

V Münchnu je pri založbi Rudolf Rother izšlo delo Hansa M. Tuscharja - Tudi slovenska imena
LJUBLJANA - Redko se primeri, da izide pomembnejše strokovno delo o naših gorah, ne da bi poprej zanj slišali vsaj napoved. Reklama v nemški reviji Der Bergsteiger me je zato (neljubo) presenetila. Slišal sem sicer nekaj o monografiji za Karavanke, toda vodnik - to je nekaj drugega. In kogar sem vprašal, nihče ni vedel kaj določnejšega. Ko pa smo ga kupili, je bilo presenečenje pravzaprav še večje, in to prijetno. Naj uporabim kar besede Stanka Klinarja, pisca enakega vodnika za našo založbo: »To je doslej najbolj popoln vodnik za Karavanke.«
Klinar, ki za Planinsko založbo pripravlja novo izdajo svojega planinskega vodnika Karavanke, se je še posebej poglobil v nemški vodnik. Za planinca je pomembno, trdi, da so opisi sveži in zanesljivi, tudi doživeti. »Tuschar piše, kot da je res čisto vse sam prehodil in preplezal. Opisal je stanje iz leta 1990. Skozi formalno urejenost (vodnik je pisan po splošno sprejetih smernicah in ima oznako UIAA) seva osebna prizadetost in vliva zaupanje.«
Vodnik nadaljuje tradicijo karavanških vodnikov, od tistih, ki jih je pisal Jahne na začetku stoletja, do Zoppovega iz leta 1974. (Poznavalci bodo v uvodu pogrešali morda le omembo Badjurovega vodnička iz tridesetih let). Ob teh pa seveda ne gre mimo Klinarjevih (prvi izid 1971, ponatisa 1975 in 1983), za katere je videti, da jih je Hans M. Tuschar imel in mestoma tudi uporabljal.
O Tuscharju pravzaprav ne vemo veliko. Po rodu je menda iz Borovelj, čeprav živi na Dunaju. Jože Dobnik, ki mu je pomagal že pri monografiji, ve povedati, da lepo govori slovensko in da je po očetu iz Idrije, mama pa je Korošica. Spomni se tudi, da mu je v telefonskih pogovorih večkrat poudaril, kako je zaljubljen v Karavanke in kako so mu naši ljudje radi pomagali. (Tudi v uvodu vodnika je omenjenih več naših imen, ob Dobniku še Tržičani Bergant, Salberger, Tomazin idr.).
Brez dvoma je to življenjsko delo. (Spet citiram Klinarja: »Morda je še preveč popolno, kajti omenja tudi vse sekundarno in marginalno, kar planinec sicer redko rabi. Vendar lahko to mirne duše spregleda in se osredotoča na vredne cilje, ki jih ne manjka.«) To je knjiga, v kateri je za planinske in imenoslovne potrebe vse skupaj. Do slovenskega dela, zlasti pa imen, je Tuschar v vseh pogledih korekten, ne glede na državno mejo. Ne navaja v originalu le imena gora, temveč tudi planinske organizacije, koče in podobno. Ob tem lahko spregledamo tiskarske napake in manjše slovnične, npr. Dom na Srednji vrh (namesto ... na Srednjem vrhu) in podobne. Imenoslovnih dilem seveda tudi ni mogel rešiti (npr. Zelenjak/Pauz-Pautz), morda pa jih je približal širšemu auditoriju?
Komur ni žal 350 šilingov (44,80 DEM po ceniku založbe), bo s Tuscharjevim vodnikom dobil res odličen vodnik. 528 strani običajnega (11 cm x 15 cm) žepnega formata, 81 fotografij in 100 shem (večina plezalskih) ter skic. In seveda plastificiran barvni ovitek, kakršni so običajni v seriji »Alpenvereinsftihrer Bergverlag Rudolf Rother — München«
Vodnik seveda ni namenjen samo planincem, alpinisti bodo našli v njem veliko večino smeri, s kratkimi opisi in tudi shemami, celo plezalci bodo prišli na svoj račun. Za predstavitev Košutnikovega turna je kar 41 strani (12 shem in 6 fotografij). Na skici stene v Dolžanovi soteski je 22 smeri, vse z (našimi) originalnimi imeni. Zelo pregledna je npr. tudi situacijska shema za Peči (od Klemenče do Hude). In - v vodniku je podrobno obdelan (planinsko in alpinistično) celo Storžič, ki ga pri nas sicer ne prištevamo h Karavankam. Simpatični so vrisi planinskih poti na fotografije, da nam je že od daleč jasno, kje bomo hodili.

FRANCI SAVENC

Tekma športnih plezalcev v Ljubljani
V soboto, 20. t. m. bo prva letošnja tekma v športnem plezanju za slovenski in jugoslovanski pokal. Tekma bo v telovadnici osnovne šole Nove Jarše, Clevelandska 11 v Ljubljani, pripravljenih pa je že okrog petdeset tekmovalcev, od tega osem žensk.
Polfinalno tekmovanje se bo pričelo ob 8.30, finale pa ob 17.30. Za tekmovalce se bo zjutraj izolacijska cona odprla ob 7.15 in zaprla ob 7.45, ko bo tudi žrebanje štartnih številk. Ob tej uri morajo biti vsi pripravljeni v izolacijski coni. Popoldne se bo izolacijska cona odprla ob 16.15 in zaprla ob 16.45. Prireditelj tekmovanja je PD Ljubljana Matica.

N. R.

Brez registracij
Podatki iz Adresarja alpinističnih odsekov in sekcij PZ Slovenije kažejo, da imamo kar nekaj celic, ki so le »na papirju«. Brez enega samega registriranega člana (za leto 1991) so namreč AO Črna, AO Domžale, AO Gorenje, AO Logatec, AO Martuljek, AO Postojna, AO Prevalje, AS Sežana, AS Trebnje, AO Vipava in AS Železniki. Pravzaprav kar precej (11) za skupno številko 50.
Za nekatere je sicer jasno, da so res le še na papirju, saj že dolgo ni bilo slišati o aktivnosti njihovih članov, po podatkih sodeč pa morajo biti brez uradne registracije tudi nekateri naši vidni alpinisti in plezalci. Da ni kriva morda bolj kot neaktivnost malomarnost? Vsekakor bi kazalo to proučiti in rezultate tudi uradno objaviti.

Bogata vsebina pomladnih AR
Ob 35. številki Alpinističnih razgledov, ki so izšli po več kot letu dni premora, zadovoljstvo, ob 36. strokovni članki in zanimivi prispevki
Ob izidu 35. številke Alpinističnih razgledov - ta je izšla po več kot letu dni premora - je marsikdo dejal; - najpomembnejše je, da so pisoči alpinistični zanesenjaki znova pokazali voljo in zanimanje. Takrat je novemu uredniku uspelo za silo nabrati nekaj strokovnih člankov domačih avtorjev, ostalo so zapolnili izposojeni prispevki. 36. številka je vsebinsko precej bogatejša.
Uvodničar Miro Štebe opozarja, da kljub dolgemu premoru zanimanje za AR ni zamrlo in ob tem naniza nekaj problemov ustvarjalcev revije. V stalni rubriki Pionirji alpinizma (Bineta Mlača) se tokrat srečamo s svojstveno osebnostjo, Georgom Leuchsom. Ta je ob prelomu stoletja vtisnil poseben pečat takratnemu alpinizmu, zlasti v ostenja znanega Wilder Kaiserja.
V pogovoru z domačim alpinistom se seznanjamo z Mitjo Koširjem, novinarjem, sociologom in avtorjem številnih vzponov v šestdesetih letih. Sledi (sposojen) intervju z Riccardom Cassinom, »alpinistom, ki je s svojimi smermi izbrisal besedo nemogoče iz besednjaka sodobnih plezalcev« (H. Harrer).
»Ali ste se strinjali s strogo prostimi ponovitvami, kot jih je zagovarjal P. Preuss?« Cassin: »Seveda. Občudoval sem ga kot velikega plezalca, vendar moram reči, da njegove ideje niso bile življenjske, saj je padel in se ubil. Vedno sem bil mnenja, da je bolje uporabiti klin več, kot pa izgubiti življenje ...«
Zanimiva je tudi »kronika alpinizma«. V njej so navedene najpomembnejše lanske plezalsko – alpinistično - smučarsko - padalske vragolije v gorah nad Chamonixem. Opazno mesto zavzema tudi Svetičičeva solo ponovitev smeri Bonatti — Vaucher v »Jorasih«.
Veliki alpinist in avanturist Jean - Marc Boivin se je lani med poskusom padalskega poleta z 900-metrskega slapu v Venezueli smrtno ponesrečil. O tej tragediji beremo zapis, povzet po Mountainu. Do kam so prišli plezalci (zapisana je že francoska ocena 9a)? O tem naslednji članek iz Rock&Ice z naslovom Meja je nebo. Sledijo tri zadeve o naših odpravah; umik z Anapurne (Alenka Jamnikova), Minuta modrosti - plezanje v patagonski Fortalezi (Miha Praprotnik) in prispevek o Nanga Parbatu (Mariča Frantarjeva).
Tu so še praktični nasveti Aleša Lipnika o uporabi prenosne UKV radijske postaje in že smo pri polemikah. Viki Grošelj kritizira Rotarjevo kritiko njegove knjige. Med gorskimi vodniki in potencialnimi kandidati za GV se je vnela pravcata papirnata vojna. Luka Karničar svoje vodništvo (v končni posledici) primerja z navzočnostjo na svojem pogrebu. Predlaga odstop vseh funkcionarjev podkomisije za GV pri PZS. Roman Robas odgovarja Štebetovim in Golnarjevim kritikam na račun GV, zdaj pa ga čaka še naporno odpisovanje Karničarju. Milenko Arnejšek - Prle »raztrga, sesuje in popljuva« avstrijsko alpinistično opremo.
V zadnjem delu AR najdemo še drugo polovico gorniškega izrazja, avtor je Bojan Zupeta, začne pa se nova nadaljevanka: Malešičeva Kronika hudih gorskih nesreč pri nas, začenši z letnico 1815.

MATEJ ŠURC

Ormoška planinska pot
Komisija za pota PD Maks Meško iz Ormoža vabi 11. maja na otvoritev »Ormoške planinske poti«, ki bo (v primeru slabega vremena teden dni kasneje) ob 10. uri v Lahoncih 6, pri KT 5. Po otvoritvi, na kateri bodo na razpolago tudi dnevniki, bo skupen pohod na nekaj manj kot dve uri oddaljeni Jeruzalem, kjer bo veliko planinsko rajanje.
Ormoška planinska pot je dolga nekako 70 km, ima 9 KT kontrolnih točk, prehoditi pa jo je mogoče v 18 — 20 urah; povprečno v treh dneh. Za tiste, ki bodo prišli na otvoritev, še napotek: dnevnike dobite pri tajnici Štefki Borak, Hotel Jeruzalem, 62270 ORMOŽ po 50 din (v to je vključena cena značke za prehojeno pot).

I.D.

Za spanje v gorah
V planinskih postojankah vse bolj priporočajo, ponekod pa tudi že zahtevajo, uporabo spalnih vreč ali lastnih rjuh, da bi bilo kar najmanj pranja in s tem onečiščevanja okolja. Tudi pri nas je že kar nekaj takih izdelkov, v zadnjih Obvestilih PZS pa sta spet predstavljena dva proizvajalca.
Rjuhe Alpin (B&S Trunkelj, Privoz 11b, 61000 LJUBLJANA, tel. 224-932) so izdelane v treh velikostih (S, do 160 cm telesne višine, M do 190 in L do 210, tehtajo pa 34-44 dag) in to iz kvalitetnega bombaža v treh barvah: beli, modri in roza. Odeja, tovarna prešitih odej iz Škofje Loke, pa izdeluje bombažne vreče (260 cmx90 cm, s prevleko za zglavnik), ki se lepo zlože v priloženo vrečko, pa tudi tanke spalne vreče iz prešite poliamidne tkanine na zunanji strani. Prodajajo jih v njihovi industrijski prodajalni na Kidričevi 80 v Škofji Loki vsak dan med 8. in 19. uro, v sobotah pa le do 12. ure.
Ob tem kaže opozoriti na priporočilo gospodarske komisije PZS, naj bodo cene za tiste, ki uporabljajo lastno posteljnino (rjuhe, spalne vreče), za 40% nižje. To pa tudi ni kar tako.

I.D.

Vabijo v Visoke Tatre
IAMES, slovaška planinska organizacija, vabi ob 70-letnici na mednarodno srečanje mladih v Visokih Tatrah, ki bo od 24. do 31. avgusta letos. Mladinska komisija PZS obvešča zainteresirane, da se lahko prijavijo direktno organizatorjem: IAMES, Junacka 6, 832 80 BRATISLAVA ČSFR ali na telefon (07) 215502/ 252. Vabljeni sta po dve do petčlanski skupini iz vsake dežele z lastnim vodnikom, čeprav bodo za izlete na razpolago seveda tudi lokalni. Kotizacija je 180 DEM.
STH IAMES, prvi alpinistični krožek na Slovaškem, so 14. avgusta 1921 ustanovili Liptak, Mlynarčik in Nedobry. Za kratico ni (povsem) avtentične razlage, nekateri jo pišejo tudi JAMES, toda - od 1968 je uradna razlaga: Idealizmus, Alpinizmus, Moralita, Entuziazmus, Solidarita.

Bolgari in Fitz Roy
Kot poroča bolgarski EHO, so Ivan Maslarov, Vladimir Nešev, Nikolaj Petkov in Kiril Tafradžijski ponovili Francosko smer z argentinsko varianto na Fitz Roy (3441 m) v argentinski Patagoniji. Po njihovih podatkih je bil to 61 pristop, vseh smeri na to goro pa je že 14 (z dvema variantama).

Vrisovanje poti na karte
Komisija za poti PZ Slovenije pripravlja seminar za markaciste-inštruktorje. Osnovna tema seminarja, ki bo že spomladi, v času treh vikendov, bodo planinske karte in vrisovanje poti. Pogoj za udeležbo je opravljen tečaj za markaciste. Prijave čim prej na naslov PZS, Dvoržakova 9. 61000 LJUBLJANA (inf. 312-553).

Prva šola plezanja v BiH
Komisija za alpinizem PZ Bosne in Hercegovine je v petek začela s prvim tečajem za (športno) plezanje. Tečaj je bil v planinskem domu »S. V. Čiča« na Romaniji, kjer bo tudi še naslednja dva vikenda.

Najnovejše informacije
Ena od možnosti, da izveš najnovejše podatke o razmerah v gorah je, da pokličeš pravo številko. Ena od njih pripada organizaciji Tirolinfo v Innsbrucku: 512-5320171. Informacije nudijo od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30. Razen podatkov o vremenskih in snežnih razmerah radi svetujejo tudi pri izbiri tur.

Ponovno dovoljeno za treking
Leta 1978 so za trekinge prepovedali območje Gurka Himal v osrednjem Nepalu. Iz njihove turistične ponudbe je izpadlo območje gora, kot so Himalčuli (7893 m), Dunapurna (Peak 29, 7871 m) in Manaslu (8163 m), oz. tura od Buri Gandaki, čez Larkija La (5135 m) v dolino Marsjandi. Sedaj je ta tura spet dovoljena.

Razpis za odpravo »Čo Oju '91«
AO Šmarna gora pripravlja v sodelovanju s komisijo za odprave v tuja gorstva PZS jeseni odpravo na Čo Oju (8201 m). V načrtu je prvenstveni vzpon na alpski način v območju J(Z) grebena, izhodišče za odpravo pa Namče Bazar. Odpravo bo vodil Roman Robas, štela pa naj bi šest članov, ki bodo zbrani že sredi maja, da se bodo lahko čim prej posvetili pripravam. Rok za prijave (na KOTG, oz. Planinsko zvezo Slovenije, Dvoržakova 9,61000 Ljubljana) poteče konec aprila Ob osnovnih podatkih (osebni list) je potrebno poslati tudi seznam vzponov zadnjih treh let.

Obnova s prostovoljnim delom
PD Radovljica je peto po številu članov (2555) v Sloveniji. Upravlja tri planinske postojanke: Pogačnikov dom (2050 m) na Kriških podih, Roblekov dom (1657 m) na Begunjščici in Valvasorjev dom (1181 m) pod Stolom; vse so v lanskem letu poslovale pozitivno. Valvasorjev dom je odprt tudi izven sezone, ob vikendih in praznikih, na kar se je večina že navadila, tako da ga pridno obiskujejo. Na Pogačnikovem domu so na novo prekrili streho ter zamenjali dotrajane stebre tovorne žičnice. Oboje so opravili pretežno s prostovoljnim delom, pri čemer so se posebej izkazali člani odbora in mladinci, pri izpostavljenih delih pa alpinisti. Ti so lani opravili 141 tur, od plezalnih vzponov, do turnih smukov in pristopov. Imeli so tudi AŠ, ki jo je obiskovalo deset tečajnikov. Na novo so opramili plezalni vrtec v Bodeščah, v OŠ T. A. Linharta pa so postavili umetno plezalno steno.

Podatki CISADE
Centro Italiano Studio Documentazione Alpinismo Extraeuropeo, ki deluje v okviru Državnega planinskega muzeja »Duca degli Abruzzi« iz Torina, je pa organ Cluba Alpino Italiano, je tudi za lansko leto pripravil podroben pregled vseh izven evropskih alpinističnih odprav. V nepalski Himalaji so si izbrali sedem ciljev in na vseh uspeli. Zanimivo, da je na prvem mestu mednarodna odprava Alpe-Jadran Sagarmata '90, ki jo je pripravilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, vrh pa so dosegli naši trije, Jeglič ter Marija in Andrej Štremfelj, skupaj s šerpo. Sicer pa je De Stefani uspel na Manasluju, ponovili so SV raz Daulagirija, bili na Anapurni, dvakrat na Ama Dablamu, na Pomuriju in Imdža Tseju (Island Peaku). V Pakistanu so imeli šest ciljev, uspeh so na dveh.
V Indiji je bil rezultat 5:2, v Sovejtski zvezi 3:3 in na Kitajskem 8:4. Za Ande pa je Luciano Ghigo, ki te preglede pripravlja, zbral podatke o 11 ciljih. Pri vseh je zapisan tudi naslov vodje ali katerega od članov, da se je mogoče povezati in zahtevati dodatne podatke.

F. S.

V pakistanske gore
Za letošnje leto so pakistanske oblasti odobrile 50 ekipam kar 60 različnih vzponov (vrhov, smeri). Večina se je odločila za Karakorum, 8 si jih je izbralo za cilj Nanga Parbat (8126 m), le dve pa (pakistanski) Hindukuš. Od alpinistov »Vzhodne Evrope« javlja njihov ambasador v Varšavi, je za letos napovedana le ena, poljska. Jugoslovanskih ni na seznamu. Prisotni bodo sovjetski alpinisti: znani Mihail Turkevič bo sodeloval v francoski ekipi za K2. Pozna se vojna v Zalivu, tudi trekerjev ni veliko.

Odprto pismo PZS
V Delu šport sem prebral razmišljanje Francija Savenca o vzrokih osipa članstva v planinskih društvih. PZS zastavljam vprašanje, kaj dobi planinec za svojo članarino? Pri cenah prenočišč in hrane, kakršne so bile te v letu 1990 je PZ storila bore malo. Če bo tudi letos ta politika cen prepuščena ja anarhiji v posameznih PD in oderuštvu oskrbnikov, bo osip vsako leto le še večji. Povprečna slovenska družina si že skoraj v letu dni ne more privoščiti dvo ali tridnevnega izleta v gore. Transverzalne in druge turne poti vse bolj samevajo. Pravo planinarjenje se spreminja v enodnevno izletništvo na posamezne vrhove, kar pa je daleč od pravega stika z gorsko naravo, ki jo pravzaprav doživiš šele ob večerih in jutrih v gorah. Namesto prenočevanja v kočah se vse več obiskovalcev gora poslužuje svojih jeklenih konjičkov in spijo doma - se splača.
Zato bi bilo koristno izdelati pregled prenočevanja v kočah in domovih PD. Statistika bi nedvomno pokazala, da se naše koče vse bolj spreminjajo v navadne gostilne, prepolne predvsem ob vikendih, v delovnih dneh tudi glavne turistične sezone pa razen nekaj izjem samevajo. Planinske koče bi morali jemati bolj kot turistično zmogljivost in tu je dosti dela tudi za posamezna turistična društva. S planinci oziroma obiskovalci gora pa bi lahko tudi geslo »Turizem smo ljudje« zaživelo tako, da bo dan dopusta z malo skromnosti v hribih cenejši kot na morju.
Ob zaključku mojega razmišljanja še nekaj predlogov: v PD dati več poudarka na vzgojo previdnih in okolju prijaznih planincev; v kočah uvesti kotiček za kadilce ali kajenje sploh prepovedati; uvesti večji popust za prenočevanje članov PZS; ukiniti dan planincev in omejiti množične pohode na že tako preveč obremenjene poti; več narediti za zaščito gorskih voda (pranje rjuh).

BRANE VREČAR Trbovlje, Partizanska 14
 

Oznake: AN, BIB, PLE
eXTReMe Tracker