Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ohranjanje različnosti vrst v alpskem svetu...

petek, 22. december 2006, ob 05:27, Marko Renčelj, ogledov: 1948

Večer, 20.12.06, Gore: Slovenska biotska raznovrstnost je pridobila evropski pomen

Večer, sreda, 20. decembra 2006
Gore

Ohranjanje različnosti vrst v alpskem svetu in na gorskih kmetijah

Slovenska biotska raznovrstnost je pridobila evropski pomen. To je priložnost za boljše življenje prebivalcev v gorskem svetu, saj je v novem finančnem obdobju mogoče razvijati nove programe



V zavarovanem območju Kamniških Alp je glavna primerjalna prednost učinkovito ohranjanje okolja Foto: (Urška Šprogar)Letošnji mednarodni dan gora je izzvenel v želji za ohranjanje različnosti rastlinskih in živalskih vrst oziroma za ohranjanje biotske raznovrstnosti. To je priložnost za razvoj gorskih območij, je poudaril Maksimilijan Mohorič, sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki z mag. Vesno Kolar Planinšič, sekretarko na ministrstvu za okolje in prostor, pripravlja načrte za razvojne možnosti na področjih, kjer je ohranjanje narave na prvem mestu. Izziv za novo finančno perspektivo je iskanje modelov, s katerimi bi biotsko raznovrstnost na gorskih območjih ustrezno promovirali, nadgradili, razvijali blagovne znamke in ekološko turistično ponudbo. Iniciativo naj bi podali prebivalci in lokalne skupnosti.

V ta namen je tudi dr. Boštjan Kos s kmetijskega ministrstva predstavil osnutek programa razvoja podeželja, ki je v pripravi. Predstavil je štiri osi ukrepov, s poudarkom na vključevanju okoljskih vidikov ekološke pridelave in ohranjanju predelave na območjih z omejenimi dejavniki ob upoštevanju navzkrižnih skladnosti, in potenciale programa Leader, ki daje možnosti za večje vključevanje in povezovanje prebivalcev.

Prepoznavnost naše družbe je prav v biotski raznovrstnosti gorskega sveta, ki zagotavlja potencial za boljše življenje, seveda pa prebivalci gorskih območij pričakujejo, da bodo pristojne službe podale izhodišča za medsebojno sodelovanje pri biotski raznovrstnosti in razvoju v novi finančni perspektivi 2007 do 2013. Programi čezmejnega sodelovanja so lahko pomemben okvir za sklepanje partnerstva in izvedbo zanimivih projektov o biotski raznovrstnosti ter jih velja primerno razvijati v novi finančni perspektivi.

Ohranjanje narave združuje številna ministrstva

Premalo je spomniti javnost na dogajanja v gorskih ekosistemih, če ni sodelovanja med ministrstvi in lokalnimi skupnosti, predvsem pa je treba iskati podporo pri razvoju idej ter strokovno in partnersko sodelovati. Tema o ohranjanju raznovrstnosti živih bitij obravnava zelo široko področje številnih ministrstev, pristojnih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, šolstvo, znanost, zdravstvo in gospodarstvo. Je svetovno pomembna okoljska tema.

Od sprejetja mednarodne konvencije o biotski raznovrstnosti je Slovenija kot podpisnica in pogodbenica sodelovala pri delu konvencije in ga spremljala. Izvaja tudi vse ukrepe v skladu z zastavljenimi programi. Omenjena konvencija je zelo učinkovito organizirana in nedvomno je vnesla svež pristop tudi v mednarodne kroge. Biotska raznovrstnost je tema, ki je tudi v programu predsedovanja Slovenije Evropski uniji opredeljena kot prioritetna, sočasno pa je vpeta v regionalno konvencijo, ki jo dobro poznamo kot Konvencijo o varstvu Alp, ki jo je Republika Slovenija podpisala kot enega prvih dokumentov v samostojni državi, leta 1993. Tako se biotska raznovrstnost nanaša na tematske protokole Urejanje prostora in trajnostni razvoj, Varstvo narave in urejanje krajine, Gorski gozd, Energija, Hribovsko kmetijstvo in Turizem.

Slovenija ima svojo strategijo biotske raznovrstnosti, ki jo tudi izvaja. V Nacionalnem programu varstva okolja ima jasno zapisan cilj: ohranitev in preprečitev upadanja biotske raznovrstnosti ter njena ohranitev na ravni ekosistemov, vrst, habitatnih tipov ter na ravni genomov. Ta cilj naj bi dosegli do leta 2020.

S pridruženjem Evropski uniji smo se vključili v evropsko ekološko omrežje in na osnovi najpomembnejših evropsko ogroženih vrst in habitatnih tipov ter ptic opredelili območja Natura 2000. S tem je Slovenija pomembno prispevala k doseganju svojega cilja, hkrati pa je slovenska biotska raznovrstnost pridobila evropski pomen.

Ministrstvo izvaja zakon o ohranjanju narave, ki ureja področje biotske raznovrstnosti, ter pripravlja vse podzakonske akte. Izvajamo tudi zakon o varstvu okolja, ki ureja vprašanja presoj in biotsko raznovrstnost poudarja kot pomemben segment varstva okolja, hkrati s prebivalstvom in zdravjem, kulturno dediščino in vsemi deli okolja.

Pri programski shemi biotske raznovrstnosti so nastali dobri rezultati projektov v okviru čezmejnega sodelovanja z Avstrijo, in te predstavlja mag. Julijana Lebez Lozej:

"Rezultati so raznoliki in prispevajo tako v strokovnem naravovarstvenem kot v ozaveščevalnem, izobraževalnem in ekoturističnem pomenu, nudijo pa tudi možnost razvoja in nadgradnje v novi finančni perspektivi."

Ministrstvo za gospodarstvo lahko ob skrbnem sodelovanju s strokovnimi službami ministrstva za okolje in prostor pripomore k razvoju ekološkega turizma, za kar obstajajo mnogi poučni zgledi tudi v drugih evropskih državah, tam, kjer si lokalne skupnosti postavijo tovrstne cilje. O biotski raznovrstnosti in boljšem življenju prebivalcev je v novem finančnem obdobju mogoče razvijati nove programe. Za razvoj programov je nujen človeški kapital, zato sta pomembna vključevanje vsebin v izobraževalne procese in čim višja raven znanja.

Ekološko kmetovanje ni pogoj je pa nujno

Program razvoja podeželja zajema potenciale za doseganje ciljev biotske raznovrstnosti in boljše življenje pa tudi dovolj širok nabor ukrepov. Z ukrepi je treba seznaniti prebivalce in jim pomagati pri dolgoročnejšem usmerjanju. Še posebno velik potencial za sodelovanje lokalnih prebivalcev ima program Leader. Ekološko kmetovanje je ustrezno umeščeno v program razvoja podeželja, vendar ga je treba nadgraditi s tržnogospodarskim vidikom. Kot dober primer se kažejo oblike seznanjanja s študijskimi krožki. Skrbno je treba urediti še področji ekološkega gospodarjenja in subvencioniranja.

Veliko dela se kaže pri aktivnostih naravovarstvenega nadzora, ena izmed nujnih tem pa je neurejeno dostopanje obiskovalcev v naravno okolje in vožnje z motornimi vozili v njem. Zato je treba učinkovito razviti sistem naravovarstvenega nadzora, ki je velik korak k urejanju razmer.

Prebivalci gorskih kmetij upravičeno pričakujejo, da bodo razpisi za programe nevladnih organizacij v gorskem svetu bolj prilagojeni vsebinam Alpske konvencije in tako vsebinsko bolj učinkoviti in usmerjeni.

Dr. Milan Naprudnik iz Planinske zveze Slovenije predstavlja kot pomembno usmeritev za gradnjo novih prometnic v Alpah načelo notranje koherentnosti in zagotavljanje razvoja za lokalne prebivalce. Odpiranje Alp za nove tranzitne povezave, ki jih imajo Alpe že preveč, pa ni več sprejemljivo. Tudi vse planinske poti glede biotske raznovrstnosti niso speljane idealno in pri tem obstaja odprta možnost za odzivnost in partnersko sodelovanje pri iskanju rešitev za nekatereizboljšave. Bistveno je treba povečati sodelovanje med partnerji za uravnotežen razvoj projektov. Naprudnik podpira projekt Prihodnost v Alpah, ki lahko pripomore k iskanju skupnih ciljev in vizije ter poveča aktivnosti za zavarovana območja. Razvoj zavarovanih območij je treba razvijati na podlagi partnertsva in po principu integralnosti obravnavanja vseh vidikov.

Tako Maksimilijan Mohorič kot mag. Vesna Kolar Planinšič poudarjata pomen prebivalcev na gorskih območjih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj lahko njeno zmanjševanje negativno vpliva na lokalni razvoj. Za reševanje vprašanj biotske raznovrstnosti obstajajo javne službe s tovrstnim znanjem, vprašanje pa ima velik pomen tudi za občine. Biotska raznovrstnost je lahko dobra podlaga za razvoj lokalnih proizvodov in za boljše vključevanje v regionalni razvoj.

Dobrine naj ostanejo domačinom

Uzakonjen in nenadzorovan prost dostop ogroža biotsko raznovrstnost in ekonomske možnosti prebivalcev teh območij. Islandski lišaj je zaradi čezmernega nabiranja ponekod že ogrožen, zaradi turizma so ogrožene ranljive živalske in rastlinske vrste.

Biotska raznovrstnost je vrednota celotne družbe. Kadar je biotska raznovrstnost povezana z naravnim virom, je treba razvijati takšne ukrepe, da imajo od njih koristi ljudje, ki živijo na gorskih območjih. Raba naravnih virov in ohranjanje biotske raznovrstnosti naj potekata na način, ki bo finančno pripomogel h krepitvi ekonomskih možnosti za preživetje gorskih območij. Finančna sredstva, ki jih najrazličnejša podjetja dobijo za odvzem gramoza, koncesije za rabo voda, lov in drugo morajo ostati prebivalcem in občini. Kažeta se nujnost promocije podeželja in potreba po večji vključenosti prebivalcev v t. i. razvojna razmišljanja.

Okolje je naša najpomembnejša gospodarska prednost, ki jo lahko tržimo v turizmu Foto: (Boris Strmšek)Predpisi so v korist tistega, kar je najbolj dragoceno

Alojz Lipnik kot župan občine Solčava in Avgust Lenar, ki živi v parku Logarske doline, navajata prednosti, ki jih življenje v parku prinaša prebivalcem. Predvsem je važno, da ljudje vedo, da je ugodnosti veliko več kot omejitev. Avgust Lenar pravi: "Naša glavna primerjalna prednost je bolj učinkovito ohranjanje okolja, v katerem živimo in bomo živeli, okolje je naša najpomembnejša gospodarska prednost, ki jo lahko tržimo v turizmu. Kmetije imajo v okoljskih programih višje subvencije, boljši in lažji je dostop do državnih in evropskih sredstev. To pa je pogoj, da se upočasni odliv kadrov in naravnih virov, pravzaprav je nasprotno, ljudje se vračajo, saj je večja turistična in geografska prepoznavnost, kar omogoča uspešnejšo tržnost naravnih virov, na teh kmetijah se bolje prodajajo njihovi pridelki."

URŠKA ŠPROGAR


eXTReMe Tracker