Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 25.03.1991

  25.03.1991


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Uredil: G.Š.

ponedeljek, 25. marec 1991, ob 11:47, Boris Štupar, ogledov: 950

Delo, Šport: ... V Montblanški skupini nenavadno

Žičnico na Aiguille du Midi popravljajo - Strogi zaradi nesreče smučarjev pod plazom
LJUBLJANA — Letošnja zima alpinistično, kakor kaže, ni bila posebej zanimiva in v analih bo komaj kaj omeniti. Je pa tudi mogoče, da kdo svoje adute za sedaj še skriva, saj se vse pogosteje sliši, da nekateri svojih tur - celo najkvalitetnejših - sploh ne javljajo. Tudi v Zahodne Alpe jih je z alpinističnimi cilji menda potovalo razmeroma malo. Tam pa so jim aktivnost zapletli tudi nekateri povsem tehnični problemi.
Žičnica iz Chamonixa na Aiguille du Midi (3842 m) menda zaradi remonta ne bo delala do 6. aprila. Ko so odhajali, pa večina tega ni vedela. Tudi s snežnimi razmerami se niso pohvalili: v Jorassih je videti veliko črnega ledu, če si hotel od Ledenega morja (Mer de Glace) smučati v dolino, pa je bilo snega že premalo. Tisti, ki so prišli v Montblanško skupino iz Courmayeurja z žičnico na Helbronner (3466 m), so celo doživeli, da so jim turo prepovedali, nekaterim pa menda sploh niso hoteli izdati kart, ko so po opremi videli, kakšne načrte imajo. Predvidene so bile menda kazni ... izjeme delajo le pri tistih, ki navajajo, da bodo aktivni samo na francoski strani... Vzrok - tragična nesreča smučarjev pod plazom.
Nekateri pa so kljub vsemu le opravili kako zanimivo turo. Rok Grandič in Boštjan Ložar, člana AO Ljubljana-Matica sta 15. marca preplezala Gabbaroujev ozebnik (TD, 90/ 50-80°, 600 m, 8 h) v V steni Mt. Blanc du Tacula. S Helbronnerja sta se v Valle Blanche spustila na smučeh in z vzponom začela šele ob 8. uri. Morala sta pošteno gaziti, da sta dosegla ledne raztežaje. Led v njih pa je bil precej krhek in ponekod debel samo nekaj centimetrov. Se dobro, da sta imela sveže izkušnje iz domačih slapov; Ložar je z Rokom Žakljem preplezal Spodnji ledinski slap in sam Vikijevo svečo s sestopom po Sinjem slapu.
Radovljičana Aleš Ježek in Mirko Pogačar pa sta 12. marca preplezala Švicarsko (TD, 800 m, 5 h) v Les Courtes in sestopila po SV vesinah na Argentierski ledenik. Dva dni kasneje sta ponovila še Severovzhodni (TD+, 1000 m, 12 h) ozebnik v Les Droites. Za obe turi pravita, da so bile razmere dobre, sta jih pa poprej vedno preučila - s smuškima vzponoma na Col Tour Noire in Passage Argentiere.

FRANCI SAVENC

Zanimiva smer
Ledenka so poimenovali smer, ki so jo po grapi med Štajersko Rinko in Križem preplezali Andreja in Franc Knez ter Frenk Horvat in Joco Raspotnik. Ocena VII+, 90°, 550 m. To je ena redkih »ledenih smeri« pri nas in edinstvena v Savinjskih Alpah, je sporočil Knez. Sestavljena je iz treh sveč. Nad prvo je snežišče, ki privede pod previsen prag, čez katerega visi druga sveča. Dosežeš jo tako, da preplezaš krušljiv previs in potem iz zajede prestopiš v svečo, ki se konča z manjšim snežiščem. Tretja sveča, ki je visoka okoli 100 m in je tudi najbolj strma, pa se konča s snežiščem, ki ga zapira skalna stena visoka okoli 70 m (težave nekako IV. stopnje) in opastjo na vrhu.

Koledar letošnjih tekmovanj v športnem plezanju
Podkomisija za športno plezanje pri PZS je sestavila letošnji koledar članskih tekmovanj za slovenski oziroma jugoslovanski pokal: 20. april - Ljubljana, 26. maj - Domžale, 8. september - Kranj (državno prvenstvo), 27. oktober - Ajdovščina, 24. november - Velenje, 15. december - Škofja Loka (zaključek pokala in slovensko prvenstvo).
V proste termine, ki še niso zasedeni s tekmami za svetovni pokal, bodo vključili še tekmi na Jesenicah in v Zagrebu. Datumi jesenskih tekmovanj še niso fiksni in organizatorji si pridržujejo pravico do manjših sprememb. Zaradi majhnega števila prijavljenih tekmovanj bodo republiško in državno prvenstvo točkovali tudi kot pokalni tekmi, vse tekme pa hkrati štejejo za slovenski oziroma jugoslovanski pokal. Sprejet je tudi delno korigiran pravilnik tekmovanj, ki bo olajšal organizacijo, potrdil pa ga je JUSPEK.
Po dveh poskusnih tekmah pokala Slovenije za mlade plezalce je podkomisija za športno plezanje uvedla nekaj sprememb v zvezi z organizacijo. Srečo Rehberger bo v nadaljevanju z novo sestavljeno šestčlansko ekipo sam izpeljal vse tekme, ki bodo prijavljene po tem razpisu. Vsi zainteresirani prireditelji naj se čim prej oglasijo na naslov: Srečo Rehberger, Podlubnik 72, Škofja Loka, njihova edina naloga pa je, da zagotovijo prostor in umetno steno.

NUŠA ROMIH

 

Izpiti le pred komisijo
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS je sprejela sklep, da bodo lahko po 1. maju 1991 izpiti za sprejem med alpiniste le pred komisijo, ki jo bo imenovala KA PZS. Vsako leto bodo razpisali spomladanski in jesenski rok izpitov in glede na to, koliko kandidatov bo iz posameznih AO/S oz. regij, bodo organizirali izpite (letošnji bodo konec maja).
Od leta 1978 je izpite za alpinistične inštruktorje opravilo že okoli 260 alpinistov. Toda leta 1989 je bilo po slovenskih odsekih in sekcijah menda aktivnih le 110 inštruktorjev, le nekaj pa jih je sodelovalo tudi na republiških akcijah. Da bi izboljšali šolanje alpinistov in izpopolnjevanje AI, je podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS nadalje sprejela sklep, da bodo poslej registrirali le še tiste, ki bodo v teh letih sodelovali vsaj na eni republiški akciji. V Sloveniji pa je sedaj menda vsaj 20 AO/S, ki ne izpolnjujejo enega od osnovnih pogojev: med člani mora biti tudi vsaj en aktiven inštruktor.

Kje je največ vzrokov za skoraj deset odstotkov osipa v planinskih društvih?
Nedvomno ima vpliv tudi gospodarska kriza - Pomanjkljiva propaganda celotne organizacije - V gore zahaja trikrat več ljudi, kot je članov PD - Težave v gorah z »neorganiziranimi« skupinami
LJUBLJANA - V začetku leta 1990 je bilo v Planinski zvezi Slovenije včlanjenih 178 društev. Med letom so bila sprejeta tri na novo ustanovljena, prav toliko jih pa ni prevzelo markic. Stanje glede števila članov PZS je torej nespremenjeno, ne pa tudi članov PD. Število članov PD se je namreč do konca 1990 zmanjšalo za 10.724 ali za 9,4 odstotkov. Največji osip je pri najmlajših, 10,9%, mladincev je manj 741 ali 4,7%, odraslih pa 9,8%. Da pa le ni vse tako črno, dokazuje 44 PD, kjer se je število članov povečalo; (v PD Mirna za 88%, Zreče 68%, Triglav Sevnica 50%, itd.) pri 7 pa je ostalo nespremenjeno. To pa je več kot četrtina.
Pri precejšnjem številu PD bo znižanje števila članov težko opravičiti, še posebej če jih primerjamo z društvi, ki uspešno delujejo in to v bistveno težjih okoliščinah. Skrb vzbujajoče je stanje v Akademskem PD, ki po večletnem zniževanju (ko je bilo še PD Univerza, je imelo celo poldrugi tisoč članov) šteje le še 29 članov, 18 mladincev in 6 cicibanov; v letu dni je nazadovalo za več kot 56%.
Kje so vzroki za zmanjšanje števila članov? Delno je prav gotovo vplivala gospodarska kriza, pri precejšnjem številu PD pa bi na prvo mesto bolj sodili organizacijski problemi: slaba organizacija pobiranja članarine, slaba »ponudba« (izletov, predavanj in drugih akcij), slabi stiki vodstva s članstvom ipd. Vzroke pa kaže iskati tudi v pomanjkljivi ali neustrezni propagandi celotne organizacije. Kdaj je bila nazadnje kaka širša akcija o pomenu in vlogi naše planinske organizacije? Trikrat več ljudi hodi (po javnomnenjski raziskavi) v gore, kot je članov PD, med njimi kaže iskati nove člane - predlaga v gradivu za sejo UO PZS podpredsednik Jože Dobnik. In še na nekaj je treba misliti: velik del težav v gorah povzročajo prav »neorganizirane« skupine in tiste, v katerih predstavljajo nečlani pretežni del. Vzrok več torej, da bo potrebno kmalu kaj storiti s (ponovnim) širjenjem članstva in –  njihovim pravilnim usmerjanjem.
V planinska društva je bilo lani včlanjenih 5,18% stalnih prebivalcev
R Slovenije (leto prej 5,72%), nekako toliko, kot leta 1986. Največji delež imajo še vedno (štiri) PD v občini Ravne - kar 23,52%, slede PD občine Jesenice (16,64%), Radovljica (14,47%), Hrastnik (14,33%) in Trbovlje (12,41%). Pod republiškim povprečjem pa so tudi občine, za katere bi - glede na strukturo prebivalstva, pa tudi navade in potrebe, tradicijo ipd. - tega ne pričakovali; Domžale 4,56%, Maribor 4,41%., Celje 4,33% pa Vrhnika s komaj 2,58% in še bi lahko naštevali. Čisto na dnu pa so občine Lendava s 0,14, Lenart s 0,93 in trojka Črnomelj, Grosuplje. Pesnica z nekaj manj kot 1,2%.
Poglejmo za konec še v ljubljansko regijo, točneje na območje ljubljanskega meddruštvenega odbora (10 jih je vseh v Sloveniji), ki združuje kar 56 PD. Po deležu včlanjenih prebivalcev je sicer še naprej na 6. mestu, toda delež je padel s 5,56%, v letu 1989 na 4,88% v lanskem letu. Vseh članov je 24,961 (Lj.-Matica 7405).

FRANCI SAVENC

V severni steni Rzenika
Jože Hribernik in Tomaž Humar, oba sta člana AO Kamnik, sta 13. in 14. marca opravila enega najzahtevnejših letošnjih zimskih vzponov
- preplezala sta S steno Rzenika. Začela sta v vpadnici Velike zajede,
med vstopom v istoimensko smer in Centralnim stebrom. Po dveh raztežajih nove variante do stika s Centralnim stebrom in po njem v Veliko zajedo. Z gredine sta potem zaradi požleda nadaljevala (spet dva raztežaja) desno ob smeri do rumene previsne plošče. Raztežaj po njej in levo (varianta) v Zajedo. Tu sta bivakirala in naslednji dan nadaljevala po Veliki zajedi do stika s Kamniško ter po njej. Tudi tu je bila potrebna varianta - v zadnji zajedi sta se zaradi požleda morala umakniti v levo in izplezati čez krušljive (VI) previse. Vsega sta plezala 13 ur, obilica požleda pa je posledica otoplitve, zaradi česar so ju ogrožali tudi plazovi kamenja.

I.D.

Medvedov ozebnik
Adil Begovič, Željko Knez in Zoran Vasic so preplezali Medvedov ozebnik (originalno ime je Medvjedov kuloar) v SZ steni Cetine. Smer, ki jo je prva preplezala naveza Logič-Zahirovič-Žalica so ocenili s IV-V/ 45—75°, 700 m, plezali pa nekaj več kot pet ur.

39. festival v Trentu
Letošnji mednarodni festival planinskega in raziskovalnega filma »Citta di Trento« bo od 21. do 27. aprila. Ob projekciji filmov in predaji priznanj delom iz planinske literature bo letos vsekakor najbolj zanimiva razprava o vodniški planinski literaturi. 26. aprila pa bo mednarodni sestanek o planinskih postojankah.

Danes začno zares
O ustanovitvi PD Meconopsis - Modri mak smo poročali že lani. Zaradi težav s formalno registracijo pa jih je UO PZS polnopravno vključil šele zadnjo soboto. Tri dni kasneje bodo imeli že prvo (uradno) akcijo.
Danes (25. t. m.), ob 19. uri vabijo v dvorano KS Gunclje (Kosijeva 1) na predavanje »Nepal v času monsuna in treking v Dolpo«. Predaval bo Dario Cortese, vpisovali pa bodo tudi nove člane, plačati bo mogoče članarino za letošnje leto ipd. Obiskovati nameravajo manj znana območja in oprijeli naj bi se tudi primernega raziskovalnega (še posebej botaničnega) dela.

Skupaj v Peru
Pobudo, da bi s skupinskim nakupom letalskih kart kar najbolj zmanjšali stroške, so za potovanje v Peru letos dali Celjani. Tisti, ki nameravajo letos sredi maja v Limo in tamkajšnje gore (npr. Cordillero Blanco), naj čim prej pokličejo Frenka Horvata na 063/ 27-747.

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker