Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Plaz Stože

sreda, 20. december 2006, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 6012

Igor Zlodej: Je bila ogrožena varnost prebivalcev Loga pod Mangartom?

Plaz Stože


O zemeljskemu plazu Stože (november 2000) je bilo že veliko povedanega in napisanega. Potem, ko so strokovnjaki definirali glavne vzroke, ki so botrovali nastanku plazu, so podvzeli tudi določene ukrepe za izboljšanje stanja na plazu in za zavarovanje prebivalcev Loga pod Mangartom.
Najpomembnejša vprašanja, ki so takrat mučila ekspertno skupino pa so bila:
- Koliko časa je na razpolago za ukrepe?
- Koliko sredstev je na razpolago?
- Kaj je glavni namen ukrepov?
- Kakšne posege v okolje si lahko privoščijo z naravovarstvenega vidika?

Kmalu je bilo jasno, da tako časa, kot denarja ni v izobilju. Kljub temu se je bilo potrebno odločiti za seznam najnujnejših ukrepov, ki bi sprva zagotovili začasno, kasneje pa trajno varnost prebivalcev Loga pod Mangartom. Glede na trenutna dejstva je ekspertna skupina predlagane ukrepe razdelila v dve skupini po časovni prioriteti:
- ukrepi, ki jih je potrebno začeti izvajati nemudoma,
- kasnejši ukrepi, ki bi zagotovili trajnejšo rešitev,

Med prve nujne ukrepe je sodil vzpostavitev alarmnega sistema, ki je bil tudi izdelan v dveh prerezih plazu in sicer eden nad odlomnim robom plazu, drugi pa nižje v dolini Mangartskega potoka. Premik plazovine za 1 m bi alarmiral prebivalce na novo nevarnost. Med druge nujne ukrepe je sodilo odvodnjavanje Mangartskega potoka in odvodnjavanje z same plazovine. Namreč na območje plazu je dotekalo kar nekaj stalnih dotokov in več manjših izvirov.

Tako je bilo na dotokih na plaz izdelanih več betonskih zajetij iz katerih so vodo speljali izven plazu po plastičnih ceveh. Nameščenih je bilo več sto metrov cevi, katere so sidrali na drevesa, veliko tudi na železne stebričke in sicer tako, da so cevi s posebnimi trakovi in vrvmi enostavno privezali na sidra. Cevi so dolžine med 7 in 8 metrov s premerom okoli 30 cm. Ves potreben material je na kraj znosil helikopter. Za varno odlaganje materiala in deponijo je bilo potrebno na dveh mestih posekati večjo jaso.

Ker stanje na plazu spremljam tako rekoč od prvega dne, seveda povsem amatersko in laično sem lahko opazil naslednje:
Zgoraj omenjeni sistem odvodnjavanja je popolnoma odpovedal že spomladi 2001. Snežni plazovi in sama snežna odeja je večino cevi premaknila, kar je imelo za posledico, da je prišlo do razpada povezovalnih sistemov, že prva pomladanska deževja pa so zasula in zamašila betonska zajetja, tako, da se je voda še naprej stekala na plazovino. Ko sem si ogledal iztočna mesta teh cevi sem lahko ugotovil samo, da se skozi te cevi nikoli ni pretakala voda ali pa le nekaj kapljic. Pri tem se zastavlja več vprašanj:
- Je bila idejna rešitev sploh smiselna?
- Je bilo delo zadovoljivo opravljeno?
- So bili stroški, ki so enormno visoki sploh upravičeni?
In končno: Je bila zaradi tega ogrožena varnost prebivalcev Loga pod Mangartom?

Kot laik lahko povem, da je bil poseg nepotreben, ocene ogroženosti pa pretirane, vendar pa glede na smrtne žrtve takrat verjetno nekako upravičene.

Seveda je zdaj samo še vprašanje ali naj ves ta neuporaben material še naprej leži več ali manj razsut po plazovini, ali pa se ga čimprej popolnoma odstrani, vključno z betonskimi zajetji, kar je zelo pomembno tudi na dejstvo, ker se vse nahaja v osrednjem območju TNP.

Seveda je bilo narejenih tudi nekaj drugih objektov za trajno rešitev, to je tako imenovani razbijač drobirskega toka, novo vodno zajetje za HE Loška Koritnica, novi most v Logu pod Mangartom, začasna cestna povezava proti Mangartskemu sedlu, nekaj novih hiš v vasi in verjetno še kaj.

V načrtu je še novi most pri Mlinču, dokončna ureditev ceste in še kaj.

Seveda pa bi lahko bil plaz z okolico tudi izjemna turistična zanimivost, ampak o tem kdaj pozneje.

Igor Zlodej

eXTReMe Tracker