Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Divine Providence

30.07.12, 21:37


PlanetMountain, 31.07.: Divine Providence,
32 hour single push by Krajnc and Lindic on Mont Blanc

UKCclimbing, 31.07.: Divine Providence Plus Brit Action in Alps


AN - 14.01.1991/G-L: Popularno soliranje
Jean Christophe Lafaille, »local boy« iz Ceusa, znanega francoskega plezalnega centra, je že nekajkrat opozoril nase. Že pred leti je soliral smer z oceno 8a+, letos pa je presenetil z novo smerjo Patience, ki ima oceno 8c. Opravil je tudi vrsto vzponov nad Chamonixom. V Mount Blancu je avgusta soliral direktno Divine Providence. Težave v smeri so segale do 7c, kot prva pa sta jo splezala Ghersen in Renault in jo ocenila za eno najlepših tur v celotnem masivu Mount Blanca. Značilno zanje je izpostavljeno, tehnično zahtevno in atletsko plezanje. Jean Christophe Lafaille se je v vseh štiristo metrih smeri varoval le v najtežjem raztežaju. Septembra mu je uspel še en solo vzpon, in sicer v smeri Gabarou-Long (A3/7a+, 400 m) v Pilier Rouge du Brouillard. V isti steni je soliral tudi Bonattijevo smer (5+/6a, 400 m). Oba vzpona pa sta veljala le kot trening, oziroma kot priprava za prvenstven solo vzpon, ki pa še ni opravljen.

N. R.

torek, 31. julij 2012, ob 15:34, Franci Savenc, ogledov: 1929

Friko - Peter Mikša: ... sta prosto ponovila Luka Krajnc in Luka Lindič: 7b+, (900 + 600) m = 32 ur plezanja v enem zamahu

Leta 1984 je nastala na južni strani Bele gore v južni steni Grand Piller d`Angle smer Divine Providence ali po naše Božja skrb. V štirih dneh (od 5. do 8. avgusta sta jo preplezala Patrick Gabarrou in Francois Marsigny in ocenila s VII, A2-3.

Kot navaja Tomaž Jakofčič v enem izmed svojih zapisov, naj bi bil razlog za ime padec Marsignya v raztežaju nad previsnim kotom, po katerem, naj bi po »fršlusu« naveza obvisela, visoko nad Brenvinim ledenikom samo na enem metulju, zataknjenem na stojišču.

Takoj je smer dobila naslov najtežje smeri v Mont Blancu saj se 900 metrov te smeri pridruži Peutereyskemu grebenu, kjer plezalca do vrha loči še nadaljnjih 600 metrov lažjega kombiniranega terena. Smer se konča prav na vrhu 4808 metrov visokega Mont Blanca. In ta sloves se je še vedno - če gre za prosti vzpon - po skoraj 30 letih drži.

Novo tisočletje je prineslo prve vzpone Slovencev tudi v tej smeri. Prva sta jo leta 2002 ponovila Silvo Karo in Tomaž Jakofčič, naslednja pa kot prva Slovenca prosto leta 2003 Marko Lukič in Andrej Grmovšek in njun prosti vzpon (7b+) je bil šele drugi te vrste! Sledili so jim še Miha Valič, Urban Ažman, Rok Blagus in Aleš Česen, vsi leta 2005 in vsi VII, A2-3.

Nova odlična slovenska alpinistična zgodba o kateri bomo še brali se je odvila pretekli teden. Celjska Lukata, petindvajsetletni Krajnc in štiriindvajsetletni Lindič (oba AO Celje Matica), odlična mlada alpinista, oba s priznanji najboljšega alpinista v državi, sta v letošnji sezoni ponovno združila moči in potrdila, da predstavljata eno izmed udarnih igel slovenskega alpinizma. Le nekaj dni po tem, ko sta se kot člana SMAR (Slovenska mladinska alpinistična reprezentanca) vrnila iz Švice, kjer so bili na plezalnem taboru, sta se oba Luka odločila za obisk Chamonixa. Cilj je bil jasen – Divine Providence, prosto , v enem zamahu brez bivaka. Po njunih podatkih je bila na ta način do sedaj uspešna le ena naveza, ki je spala pod steno in kjer je drugi najtežje raztežaje žimaril in ne plezal.

V sredo sta se iz Courmayeurja odpravila do bivaka Fourche, od koder sta v četrtek okoli 1 ure zjutraj začela z dostopom preko ledenika pod jugovzhodno steno Grand Piller d´Angle. Tja sta prišla hitreje od načrtovanega in takoj začela s plezanjem. Zaradi načrtovanega vzpona brez bivaka sta opremo zreducirala na minimum (brez spalne vreče, malo pijače ipd.). Začetek smeri sta zaradi teme zgrešila prve raztežaje plezala po sosednji zajedi, a sta se hitro priključila originalni smeri. Kljub slabšim razmeram v začetnih in končnih raztežajih (več snega in ledu) sta napredovala hitro in uspešno (najtežji raztežaji so bili suhi). Vse raztežaje sta preplezala na pogled oziroma drugi v navezi na fleš. Plezala sta izmenjaje v vodstvu.

Iz skalnega dela stene sta na lažji teren prišla okrog 22. ure, še v svetlem, kjer pa so ju mešane razmere kar upočasnile, seveda pa je k počasnejšemu plezanju na višini krepko čez 4000 metrov pripomogla tudi slabša aklimatizacija. Šele v petek zjutraj, ob 3. uri, sta si privoščila daljši – 30 minutni počitek, da sta si stopila nekaj snega (s seboj sta imela le 4 litre). Nadaljevala sta po v Peutereyskem grebenu in približno ob 8. uri in 30 minut stala na vrhu Mont Blanca. Sestopila sta do bivaka Vallot in nato v dolino.

Za celo turo, od bivaka Fourche do bivaka Vallot sta potrebovala 32 ur!

Fotografije: Luka Krajnc in Luka Lindič 

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker