Delo, 13.12.06 - Danica Velkavrh: Od Valvazorjevega doma pod Stolom je do nje dobro uro
Delo, sreda, 13. decembra 2006
TRIP
Ajdna pod Stolom
Spomin na starodavno naselbino
so ohranjale ljudske pesmi in povesti
Naselbina je med vsemi, v katere so se ljudje umikali v vojnih vihrah, najstarejša in najmarkantnejša – Od Valvazorjevega doma pod Stolom, kjer za planince pozimi poskrbijo le ob koncih tedna, je do nje dobro uro hoje
Ajdno in Valvazorjev dom je vredno obiskati zaradi dveh razlogov: lepe narave in ostankov poznoantične naselbine na osamljenem skalnatem vršacu pod Stolom (1046 m). Valvazorjev dom je izhodišče mnogo planinskih poti, ena med njimi vodi na Ajdno. Arheološka raziskovanja na njej so začeli pred tridesetimi leti. Zdaj so na vrhu restavrirani ostanki naselbine, ki so jo kustosi Gorenjskega muzeja lepo uredili. Nastala je v obdobju propadanja rimskega imperija okoli petega stoletja. Od vseh naselbin, ki so nastale sredi takratnih vojnih viher, je Ajdna najvišja in najmarkantnejša.
Dežela pod Stolom se na svojem južnem koncu še vedno koplje v soncu. Da so zgodnji zimski dnevi res topli, dokazuje tudi mnogo živali, ki bi morale biti že v brlogih, pa še kar skačejo po gozdu. Malce zmedeno, pravijo lovci.
Najkrajša pešpot je s Potokov, ki so sedem kilometrov od Jesenic, vendar velja za najprimernejšo gozdni kolovoz iz lepe doline Završnice (tri kilometre od Žirovnice), mimo Valvazorjevega doma pod Stolom (1181 m), ki je primeren za vse, dokler ga ne zamete sneg (poldrugo uro hoje). Ko bo pokrit s snegom in ledom, pa bo tura zahtevala zimsko opremo, tudi dereze.
Valvazorjev dom ali ŽelodnikValvazorjev dom (051 328 648) je v tem času odprt od petka popoldne do nedelje popoldne. V njem je mogoče tudi prespati, saj ima 43 ležišč, za goste pa že štiri leta skrbita Marta in Marko Mulej s Studenčic, vasi med Vrbo in Hrašami pod Stolom. Gospa Marta je v glavnem za štedilnikom, kjer pripravlja enolončnice in vse, kar se v hribih prileže. Naročene skupine si denimo lahko zamislijo tudi ajdove krape, štruklje, pečena rebrca, pečenko, kislo zelje. Ob petkih oskrbnika v glavnem kurita, da je dom za soboto topel in prijeten.
Planinci še vedno radi hodijo na Stol ali po planinah pod njim, veliko pa se jih odpravi na Ajdno. Najvztrajnejši peš, zlasti domačini z lučmi ob sobotah in nedeljah zvečer. Dokler pa je pot iz Završnice še kopna, se jih mnogo pripelje z avtom in pri Valvazorjevem domu poiščejo pot naprej, nazaj grede pa se v njem okrepčajo.
Če se po uspešnem vzponu vračate iz Završnice proti Žirovnici lačni, je prav na ravnem, sredi kraja, znana gostilna Trebušnik, kjer skoraj ni želje, ki je ne bi mogli izpolniti; le ob sredah ne. Tedaj počivajo.
Ajdna ni bila kar tako
Ajdna, pogost cilj radovednih planincev, je majhen, težko dostopen in s stenami obdan vrh. Na njem je v davnih časih stala starokrščanska cerkev, ki jo je leta 1976 odkril kustos Gorenjskega muzeja
Andrej Valič. V poznejših letih so našli še 25 drugih objektov iz pozne antike, ki so bili razporejeni na treh terasah. Takratni prebivalci so imeli celo vodno cisterno. Verjetno jih je v naselbini živelo kakih sto. Na grobišču je bila v najbogatejšem grobu pokopana mlajša ženska. Morda se prav nanjo nanaša legenda o ajdovski deklici v severni steni Prisanka?
Bivalni objekti so bili skromni, kar kaže na prostorsko stisko. Drobne najdbe pričajo, da so se kljub odročni legi ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, pridobivanjem in predelavo železa, keramično obdelavo ter celo trgovino, saj je bil najden ostanek afriške amfore. Novcev skorajda niso našli, kar izpričuje prevladujoče naturalno gospodarstvo. S sedmim stoletjem pa se najdbe prenehajo.
Kaj se je zgodilo s prebivalci Ajdne, ne vemo natanko. Dokazano je, da je bila cerkev porušena in izropana. V tem obdobju pridejo kot napadalci v poštev le Slovani. Spomin na Ajdno je v našem izročilu ostal v ljudskih pesmih in povestih o Ajdih, belih ženah, rojenicah in sojenicah, pa tudi v imenih krajev, rek, znanju v obrti in kmetijstvu ter obliki razvalin njihovih naselbin. Ajdna je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Na njej je zdaj urejeno grobišče in postavljene so nove koče.
Naravni spomenik
Ajdna je zanimiva in zaščitena tudi kot naravni spomenik zaradi redkega rastlinstva. Najbolj znan je črni bor – v združbi z ruševjem, kar pomeni, da gre za edinstveno mešanje mediteranskih in alpskih združb. Z vrha je tudi lep razgled.
Samotni vršac, kjer je večkrat maša, pa nikoli ni samoten. Poleti ga vsak dan obišče kakšnih deset domačih in tujih pohodnikov, ki žele videti, kam so se v nevarnih obdobjih pozne antike umikali prebivalci iz okoliških dolin in kaj skriva naselbina več kot tisoč metrov visoko v gorah.
Konservator Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Milan Sagadin je prepričan, da bi bilo obiskovalcev še dosti več, če bi bilo o zanimivostih na Ajdni več napisanega tudi v turističnih vodnikih, ne samo v žirovniških zloženkah. Direktor žirovniškega Zavoda za kulturo Janez Dolžan pa pove, da se malone vse o Ajdni izve tudi na spletni strani www.zirovnica.eu. Trenutno imajo nekaj težav z urejanjem poti do izkopanin, saj lesene stopnice popuščajo, a se kljub temu brez težav pride do obnovljenih koč.
Danica Velkavrh